Zadetki iskanja
Pravopis
stacionírati -am [ijo] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; stacioníranje (ȋ) koga/kaj ~ rakete namestiti; ~ vojake ob obali nastaniti; nedov. Letalo ~a na matičnem letališču |ima stalno mesto|
SSKJ²
stávnica -e ž (ȃ)
1. škatla s črkami, iz katerih otrok sestavlja besede: zlagati črke v stavnico
2. tisk. oddelek v tiskarni, v katerem se stavi: delati v stavnici / ročna, strojna stavnica
3. podjetje, ki se ukvarja z organizacijo stav: voditi stavnico; lastnik stavnice
♦ rib. stoječa mreža, navadno iz treh plasti, ki se uporablja zlasti za lov ob obali; teh. premične palice za zorenje, skladiščenje sira
1. škatla s črkami, iz katerih otrok sestavlja besede: zlagati črke v stavnico
2. tisk. oddelek v tiskarni, v katerem se stavi: delati v stavnici / ročna, strojna stavnica
3. podjetje, ki se ukvarja z organizacijo stav: voditi stavnico; lastnik stavnice
♦ rib. stoječa mreža, navadno iz treh plasti, ki se uporablja zlasti za lov ob obali; teh. premične palice za zorenje, skladiščenje sira
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
stávnik -a m (ȃ)
nar. sir iz neposnetega mleka: delati stavnik
♦ rib. stoječa mreža, navadno iz treh plasti, ki se uporablja zlasti za lov ob obali; stavnica
nar. sir iz neposnetega mleka: delati stavnik
♦ rib. stoječa mreža, navadno iz treh plasti, ki se uporablja zlasti za lov ob obali; stavnica
SSKJ²
stebèr -brà in stèber -bra [stəbər] m (ə̏ ȁ; ə̀)
1. podolgovat, pokončen, navadno večji gradbeni element, ki kaj nosi: postaviti, sezidati steber; streho so naslonili na stebre; betonski, lesen, železen steber; okrogel, štirioglat steber; vitki stebri iz marmorja so krasili dvorano; nosilnost stebra / stebri in late pri kozolcu / nosilni, okrasni, podporni steber; pren., ekspr. stebri starega družbenega reda so se majali
// prosto stoječ, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik: postaviti stebre za ograjo; ladjo so privezali za stebre na obali / električni, telegrafski steber; poškodovati steber prometnega znaka
// navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: po eksploziji so se od tal dvignili dimni stebri; steber plamena se je nagnil; veter je vrtinčil bele stebre prahu; sonce je odsevalo v jezeru v dolgem, gorečem stebru / kapniški steber ki nastane, ko se zrasteta stoječi in viseči kapnik
● zmagovitim vojskovodjem so postavljali spominske stebre stebrom podobne spomenike
2. ekspr., s prilastkom najpomembnejši, najvažnejši član ali del: mati je steber družine; biti steber društva, organizacije; mladina je bila steber revolucije
3. v zvezi pokojninski steber sklad, namenjen za zagotavljanje sredstev za pokojnine: zaposlenim so obljubili oblikovanje dodatnega pokojninskega stebra; drugi pokojninski steber obvezno dodatno zavarovanje za poklicno upokojitev, ki ga plačuje delodajalec; prvi pokojninski steber obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje; tretji pokojninski steber prostovoljno individualno pokojninsko zavarovanje
♦ alp. steber okroglasta navpična skalna tvorba v steni; arhit. gobast steber razširjen ob vrhu; elektr. steber kovinski ali betonski opornik za električne vode; steber transformatorja pokončni del magnetnega jedra pri velikih transformatorjih; um. dorski steber brez baze in s preprostim kapitelom; jonski steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih; snopasti steber v gotski arhitekturi s polstebri okrog pravokotnega jedra; baza stebra podstavek, podnožje; trup stebra srednji del stebra med bazo in kapitelom; vet. roženi steber valjasta odebelitev notranje strani kopitne stene; zgod. sramotilni steber nekdaj h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen
1. podolgovat, pokončen, navadno večji gradbeni element, ki kaj nosi: postaviti, sezidati steber; streho so naslonili na stebre; betonski, lesen, železen steber; okrogel, štirioglat steber; vitki stebri iz marmorja so krasili dvorano; nosilnost stebra / stebri in late pri kozolcu / nosilni, okrasni, podporni steber; pren., ekspr. stebri starega družbenega reda so se majali
// prosto stoječ, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik: postaviti stebre za ograjo; ladjo so privezali za stebre na obali / električni, telegrafski steber; poškodovati steber prometnega znaka
// navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: po eksploziji so se od tal dvignili dimni stebri; steber plamena se je nagnil; veter je vrtinčil bele stebre prahu; sonce je odsevalo v jezeru v dolgem, gorečem stebru / kapniški steber ki nastane, ko se zrasteta stoječi in viseči kapnik
● zmagovitim vojskovodjem so postavljali spominske stebre stebrom podobne spomenike
2. ekspr., s prilastkom najpomembnejši, najvažnejši član ali del: mati je steber družine; biti steber društva, organizacije; mladina je bila steber revolucije
3. v zvezi pokojninski steber sklad, namenjen za zagotavljanje sredstev za pokojnine: zaposlenim so obljubili oblikovanje dodatnega pokojninskega stebra; drugi pokojninski steber obvezno dodatno zavarovanje za poklicno upokojitev, ki ga plačuje delodajalec; prvi pokojninski steber obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje; tretji pokojninski steber prostovoljno individualno pokojninsko zavarovanje
♦ alp. steber okroglasta navpična skalna tvorba v steni; arhit. gobast steber razširjen ob vrhu; elektr. steber kovinski ali betonski opornik za električne vode; steber transformatorja pokončni del magnetnega jedra pri velikih transformatorjih; um. dorski steber brez baze in s preprostim kapitelom; jonski steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih; snopasti steber v gotski arhitekturi s polstebri okrog pravokotnega jedra; baza stebra podstavek, podnožje; trup stebra srednji del stebra med bazo in kapitelom; vet. roženi steber valjasta odebelitev notranje strani kopitne stene; zgod. sramotilni steber nekdaj h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen
SSKJ²
stráža -e ž (á)
oseba, skupina oseb, ki koga, kaj varuje, brani, nadzoruje: straža je prijela vlomilca; ubežnika so izročili straži; postaviti, razporediti, razposlati straže; menjava straže; poveljnik straže / spremljala ga je častna straža; pionirska, taborniška, vojaška straža; predsednikova telesna straža / obalna straža v nekaterih državah navadno policisti, ki s hitrimi čolni patruljirajo ob obali; obmejna straža nekdaj vojaška formacija, ki straži, nadzoruje državno mejo
// dejavnost, ki se ukvarja z varovanjem, branjenjem, nadzorovanjem koga, česa: v tovarni so vpeljali stražo; konec, začetek straže / iti na stražo; poslali, postavili so ga na stražo; biti določen za stražo; biti, menjavati se, stati na straži; dnevna, nočna straža; pren., ekspr. stati na straži miru
● ekspr. biti na mrtvi straži slovenstva za vsako ceno biti Slovenec na določenem, zelo izpostavljenem ozemlju; finančna straža nekdaj organ, ki nadzira proizvodnjo ali promet raznega blaga zaradi preprečitve davčnih utaj; gorska straža organizacija za varstvo gorske narave
♦ navt. nočna straža od osmih zvečer do štirih zjutraj; voj. mrtva straža nekdaj na zelo izpostavljenem, nevarnem položaju; obhodna straža; prednja straža predstraža; premična straža na pohodih, pri transportih; zgod. narodna straža v revoluciji 1848 oborožene enote pristašev revolucije na Slovenskem; ob razpadu Avstro-Ogrske pomožne krajevne enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem; vaška straža med narodnoosvobodilnim bojem organizirana oborožena skupina belogardistov za varovanje vasi pred partizani
oseba, skupina oseb, ki koga, kaj varuje, brani, nadzoruje: straža je prijela vlomilca; ubežnika so izročili straži; postaviti, razporediti, razposlati straže; menjava straže; poveljnik straže / spremljala ga je častna straža; pionirska, taborniška, vojaška straža; predsednikova telesna straža / obalna straža v nekaterih državah navadno policisti, ki s hitrimi čolni patruljirajo ob obali; obmejna straža nekdaj vojaška formacija, ki straži, nadzoruje državno mejo
// dejavnost, ki se ukvarja z varovanjem, branjenjem, nadzorovanjem koga, česa: v tovarni so vpeljali stražo; konec, začetek straže / iti na stražo; poslali, postavili so ga na stražo; biti določen za stražo; biti, menjavati se, stati na straži; dnevna, nočna straža; pren., ekspr. stati na straži miru
● ekspr. biti na mrtvi straži slovenstva za vsako ceno biti Slovenec na določenem, zelo izpostavljenem ozemlju; finančna straža nekdaj organ, ki nadzira proizvodnjo ali promet raznega blaga zaradi preprečitve davčnih utaj; gorska straža organizacija za varstvo gorske narave
♦ navt. nočna straža od osmih zvečer do štirih zjutraj; voj. mrtva straža nekdaj na zelo izpostavljenem, nevarnem položaju; obhodna straža; prednja straža predstraža; premična straža na pohodih, pri transportih; zgod. narodna straža v revoluciji 1848 oborožene enote pristašev revolucije na Slovenskem; ob razpadu Avstro-Ogrske pomožne krajevne enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem; vaška straža med narodnoosvobodilnim bojem organizirana oborožena skupina belogardistov za varovanje vasi pred partizani
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
surfar in sŕfar -ja [sə̀rfar] m (ə̏)
1. kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; jadralec na deski, deskar: en surfar je bil že v vodi, preostali pa še na obali; izkušen, profesionalni surfar; navdušen, strasten surfar; oprema za surfarje
// kdor se vozi po valovih z desko brez jadra: surfarja je napadel morski pes; plaže z visokimi valovi so pravi raj za surfarje; surfarji in jadralci
2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; deskar: število surfarjev po internetu se povečuje
1. kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; jadralec na deski, deskar: en surfar je bil že v vodi, preostali pa še na obali; izkušen, profesionalni surfar; navdušen, strasten surfar; oprema za surfarje
// kdor se vozi po valovih z desko brez jadra: surfarja je napadel morski pes; plaže z visokimi valovi so pravi raj za surfarje; surfarji in jadralci
2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; deskar: število surfarjev po internetu se povečuje
Celotno geslo
ePravopis
Svahilijec
Predlog
Svahilijca samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnik ljudstva na vzhodnoafriški obali
v množini Svahilijci ljudstvo na vzhodnoafriški obali
IZGOVOR: [svahílijəc], rodilnik [svahílijca]
BESEDOTVORJE: Svahilijec, Svahilijka, Svahilijčev, Svahilijkin, svahilijski
Pravopis
Svahílijec -jca m s -em preb. i. (ȋ) |pripadnik ljudstva na vzhodnoafriški obali|
Svahílijka -e ž, preb. i. (ȋ)
Svahílijci -ev m mn., preb. i. (ȋ) |ljudstvo|
svahílijski -a -o (ȋ)
Svahílijčev -a -o (ȋ)
Svahílijka -e ž, preb. i. (ȋ)
Svahílijci -ev m mn., preb. i. (ȋ) |ljudstvo|
svahílijski -a -o (ȋ)
Svahílijčev -a -o (ȋ)
Celotno geslo
ePravopis
Svahilijka
Predlog
Svahilijke samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnica ljudstva na vzhodnoafriški obali
IZGOVOR: [svahílijka], rodilnik [svahílijke]
BESEDOTVORJE: Svahilijkin
Celotno geslo
ePravopis
Sveti Tomaž in Princ
Predlog
Svetega Tomaža in Princa samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Demokratična republika Sveti Tomaž in Princ
otoška država v Afriki
IZGOVOR: [svéti tomáš in prínc], rodilnik [svétega tomáža in prínca]
BESEDOTVORJE: svetotomaško-prinški
Celotno geslo
eSSKJ
ššš medmet
- 1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec pozove koga, naj bo tiho, govori tišje
- 1.1. tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec koga tolaži, miri
- 2. tudi z večkrat ponovljeno črko š posnema zvok morskih valov ob obali
- 3. posnema tišji del navadno glasne glasbe
- 4. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz, ki poziva k molčanju
- 4.1. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz pomirjanja
Celotno geslo
ePravopis
SSKJ²
tartána -e ž (ȃ)
1. rib. manjša vlačilna mreža za lov ob obali: vleči tartano
2. navt., nekdaj manjša tovorna ali ribiška ladja z latinskim jadrom na glavnem jamboru in prečko na poševniku: galeje in tartane
1. rib. manjša vlačilna mreža za lov ob obali: vleči tartano
2. navt., nekdaj manjša tovorna ali ribiška ladja z latinskim jadrom na glavnem jamboru in prečko na poševniku: galeje in tartane
Pravo
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
ePravopis
Tobago
Predlog
Tobaga samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
otok v Trinidadu in Tobagu
IZGOVOR: [tobágo], rodilnik [tobága]
BESEDOTVORJE: Tobagovec, Tobagovka, Tobagovčev, Tobagovkin, tobagovski
PRIMERJAJ: Trinidad in Tobago
SSKJ²
Celotno geslo
NESSJ
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 8
- 9
- 10
- 11
- 12
- 13
- 14
- Naslednja »
Število zadetkov: 263
Dostopnost