nèuráden -dna -o; bolj ~ (ȅȃ) ~ podatek; poud. ~ pogovor |sproščen|; Ta komentar je ~
nèurádni -a -o (ȅȃ) pravn. ~ obisk
nèurádnost -i ž, pojm. (ȅȃ)
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
Pravopis
obligatóren -rna -o (ọ̑) neobč. Obisk osnovne šole je ~ obvezen, predpisan
obligatórni -a -o (ọ̑) pravn. ~ pripor
obligatórni -a -o (ọ̑) pravn. ~ pripor
Pravopis
očéditi -im dov. očéden -a in očêjen -a; očédenje in očêjenje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ konja
očéditi se -im se (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) ~ ~ za obisk; neobč. ~ ~ za grmom iztrebiti se
očéditi se -im se (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) ~ ~ za obisk; neobč. ~ ~ za grmom iztrebiti se
Pravopis
odložíti -ím dov. odlôži -íte; odlóžil -íla, -ít/-ìt; -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ knjige na polico; ~ obisk; biol. ~ jajčece; poud. ~ potnike pred gostilno |ustaviti jim, da izstopijo|
Pravopis
pogósto kratn. prisl. -ej(š)e (ọ̑; ọ̑) ~ prihajati na obisk; zelo ~ srečati koga; čedalje pogosteje zahajati v gledališče
Pravopis
poródnica -e in porodníca -e ž, člov. (ọ̑; í) obisk babice pri ~i
poródničin -a -o in porodníčin -a -o (ọ̑; ȋ)
poródničin -a -o in porodníčin -a -o (ọ̑; ȋ)
Pravopis
poslánstvo -a s, pojm. (ȃ) konec diplomatovega ~a; poud. kulturno ~ gledališča; skup., neobč. obisk ~a odposlancev; števn., redk. osebje ~a poslaništva
Pravopis
prázen -zna -o; bolj ~ (á) ~ kozarec; poud.: ~ hotel |nezaseden|; ~ izgovor |neizrazit|; imeti ~ žep |biti brez denarja|; nevtr. ~a miza; poud. ~a uglajenost |nepristna, navidezna|; ~o upanje; Avtobus je odpeljal skoraj ~; knj. pog. Noče priti ~ na obisk brez darila
prázni -a -o (á) ~ tek stroja; mat. ~a množica
prázna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~e govoriti |izmišljene, neresnične stvari|
prázno -ega s, pojm. (á) Tam je še nekaj ~ega
v prázno smer. prostor. prisl. zv. (á) narediti korak ~ ~ |ne da bi z nogo dosegel tla|; seči z roko ~ ~ |ne da bi kaj otipal|; poud. gledati ~ ~ |nepremično predse, brez določenega namena|; publ. Predlogi so izzveneli ~ ~ |niso imeli zaželenega učinka|
práznost -i ž, pojm. (á)
prázni -a -o (á) ~ tek stroja; mat. ~a množica
prázna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~e govoriti |izmišljene, neresnične stvari|
prázno -ega s, pojm. (á) Tam je še nekaj ~ega
v prázno smer. prostor. prisl. zv. (á) narediti korak ~ ~ |ne da bi z nogo dosegel tla|; seči z roko ~ ~ |ne da bi kaj otipal|; poud. gledati ~ ~ |nepremično predse, brez določenega namena|; publ. Predlogi so izzveneli ~ ~ |niso imeli zaželenega učinka|
práznost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
prekosíti -ím dov. prekósil -íla, nam. prekosít/prekosìt; drugo gl. kosíti (í/ȋ í) koga/kaj ~ starejšega brata po moči; publ. Obisk je prekosil vse napovedi presegel
Pravopis
pri [poudarjeno prí] predl. z mest., nasprotnostni par je od
1. mestovni prostorski sedeti ~ mizi; vstopiti ~ sprednjih vratih; bitka ~ Sisku; biti ~ vojakih; hoditi ~ robu ceste ob
2. časovni ~ pouku je nepazljiv; ~ slovesu so vsi jokali; sprehajati se ~ mesečini; Ne motite me ~ delu; ~ petdesetih je začel kaditi
3. vezljivostni obisk ~ prijatelju; priseči ~ Bogu; varčevati ~ hrani; omilj. spati ~ dekletu |spolno občevati z dekletom|
4. vzročnostni spotiti se ~ teku; ~ vsem bogastvu je nesrečen |čeprav je zelo bogat|
5. določevalni zob ~ brani; stikalo ~ elektromotorju
6. povedkovniški biti ~ pameti, zavesti, zdravju; pustiti ~ miru
7. medmetni ~ moji duši
8. količinski, poud.: glava ~ glavi |veliko ljudi skupaj|; človek ~ človeku |veliko ljudi skupaj|
1. mestovni prostorski sedeti ~ mizi; vstopiti ~ sprednjih vratih; bitka ~ Sisku; biti ~ vojakih; hoditi ~ robu ceste ob
2. časovni ~ pouku je nepazljiv; ~ slovesu so vsi jokali; sprehajati se ~ mesečini; Ne motite me ~ delu; ~ petdesetih je začel kaditi
3. vezljivostni obisk ~ prijatelju; priseči ~ Bogu; varčevati ~ hrani; omilj. spati ~ dekletu |spolno občevati z dekletom|
4. vzročnostni spotiti se ~ teku; ~ vsem bogastvu je nesrečen |čeprav je zelo bogat|
5. določevalni zob ~ brani; stikalo ~ elektromotorju
6. povedkovniški biti ~ pameti, zavesti, zdravju; pustiti ~ miru
7. medmetni ~ moji duši
8. količinski, poud.: glava ~ glavi |veliko ljudi skupaj|; človek ~ človeku |veliko ljudi skupaj|
Pravopis
príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
Pravopis
Pravopis
Pravopis
regresíven -vna -o; bolj ~ (ȋ) ~ obisk predstav nazadujoč
regresívni -a -o (ȋ) biol. ~ razvoj nazadnjaški razvoj; jezikosl. ~a asimilacija
regresívni -a -o (ȋ) biol. ~ razvoj nazadnjaški razvoj; jezikosl. ~a asimilacija
Pravopis
skleníti sklénem dov. sklêni -íte; sklênil -íla, sklênit, sklénjen -a, star. sklenívši; sklénjenje; (sklênit) (í/ȋ ẹ́) kaj ~ člen verige; ~ dogovor; ~ obroč okrog mesta; publ. ~ obisk končati
skleníti se sklénem se (í/ȋ ẹ́) Vrsta čakajočih se je sklenila
skleníti se sklénem se (í/ȋ ẹ́) Vrsta čakajočih se je sklenila
Pravopis
skočíti skóčim dov. skôči -íte; skôčil -íla, skôčit, star. skočívši; (skôčit) (í/ȋ ọ̑) ~ dovolj visoko; ~ iz jame, z drevesa; ~ čez ograjo; šport. ~ v daljino; ~ pet metrov; poud.: ~ iz postelje |zelo hitro vstati|; ~ na obisk, po kruh |iti za kratek čas|; šalj. ~ v zakonski jarem |poročiti se|; poud. Cene so spet skočile |narastle|; poud. skočiti na koga/kaj Roparja sta skočila nanj |sta ga napadla|; poud. skočiti v koga/kaj Pes je skočil v tujca |se je zagnal|
Pravopis
skúpen -pna -o (ú; ȗ) ~ obisk razstave; Kosilo bo ~o
skúpni -a -o (ú; ȗ) mat. ~ imenovalec ulomka
skúpno -ega s, pojm. (ú; ȗ) imeti s kom kaj ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarju
skúpni -a -o (ú; ȗ) mat. ~ imenovalec ulomka
skúpno -ega s, pojm. (ú; ȗ) imeti s kom kaj ~ega; jezikosl. oznaka ~ v slovarju
Pravopis
sociálen -lna -o [ija]; bolj ~ (ȃ) zelo ~ človek; biti premalo ~
sociálni -a -o [ija] (ȃ) ~a razmerja družbena razmerja; ~o zavarovanje
sociálna -e [ija] ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) žarg. obisk ~e socialne delavke
sociálnost -i [ija] ž, pojm. (ȃ)
sociálni -a -o [ija] (ȃ) ~a razmerja družbena razmerja; ~o zavarovanje
sociálna -e [ija] ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) žarg. obisk ~e socialne delavke
sociálnost -i [ija] ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
Število zadetkov: 44
Dostopnost