Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
vprašálnica -e ž (ȃ) 
  1. 1. besedilo z vprašanji, s katerimi se želi dobiti določene podatke: objaviti, sestaviti vprašalnico / anketna, dialektološka vprašalnica / raztrgati vprašalnico list, liste s takim besedilom
  2. 2. lingv. beseda, izraz, s katerim se vprašuje po čem ali ki uvaja vprašanje: ali, kdo, kdaj in druge vprašalnice / zaimenske vprašalnice; vprašalnice za sklone
SSKJ
vrínek -nka m (ȋ) 
  1. 1. v prvotno besedilo, delo vrinjene besede, sestavine: mnoga mesta v rokopisu so vrinki; objaviti besedilo brez kakršnihkoli lastnih vrinkov
    ♦     film. montažni vrinki
    // del besedila, dela, ki prekinja strnjen potek dogajanja, misli v delu: v vrinkih avtor izraža svoj pogled na stvari; domišljijski, razumski vrinki v povesti / govorniški vrinki; pevski vrinki v gledališki predstavi vložki
  2. 2. kar je rečeno v kratkem premoru med govorjenjem drugega: njegovi vrinki so ga motili
SSKJ
zapís -a m (ȋ) 
  1. 1. kar je zapisano: prebrati zapis; razbrati iz zapisa; najstarejši ohranjeni zapisi; to so prvi zapisi pesmi v slovenščini / cerkveni zapisi; pravni, uradni zapis / zapisi na robu opombe, pripisi
    // kar je prikazano s sistemom grafičnih znakov: priložiti izvidu zapis srčnega utripa; zapis potresnih sunkov / črkovni, notni, stenografski zapis / grafični zapis
    // navadno s prilastkom posnetek: zapis na magnetofonskem traku / filmski, fotografski, slikovni zapis; zvočni zapis
  2. 2. besedilo, navadno krajše, ki nastaja in se zapisuje sproti: napisati, sestaviti zapis o srečanju s pisateljem; objaviti zapis o poplavah v časopisu / dnevniški, priložnostni, spominski zapis; publicistični, satirični zapis
    // navadno s prilastkom krajša oddaja, ki ne prikazuje česa v celoti: posneti radijski, televizijski zapis o dogodku
  3. 3. glagolnik od zapisati: omogočiti natančen zapis pogovora; zapis črke, števila s svinčnikom; zapis dogodkov, misli, vtisov; zmotiti se pri zapisu po nareku / zapis prizora s kamero posnetek
    // naprave za zapis potresnih sunkov
    ●     redko sestaviti zapis imen seznam, spisek
    ♦     elektr. zapis shranitev podatkov, informacij na ustrezno sredstvo, medij; lingv. zapis govora, intonacije; mat. desetiški zapis sistematična razstavitev števila na vsoto produktov števil od nič do devet in potenc števila deset
SSKJ
zaznámek -mka m (ȃ) 
  1. 1. kratek zapis, opomba, navadno v uradnem dokumentu: zapisniki so imeli kratke zaznamke; zaznamek na dopisu / blagajniški zaznamek; službeni, uradni zaznamek; zaznamek o prispetju dopisa
  2. 2. star. seznam, spisek: objaviti zaznamek prepovedanih knjig; abecedni zaznamek
  3. 3. star. zapisek: pregledoval je svoje zaznamke / časopisi so objavili zaznamek o njegovi smrti notico
SSKJ
etimologíja -e ž (ȋ) lingv. veda o zgodovini besed, posebno njihovega izvora in pomena: ukvarjati se z etimologijo; strokovnjak za etimologijo
// razlaga izvora besede: objaviti nekaj novih etimologij; najti etimologijo besede izvor besede
// ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti
SSKJ
objáva -e ž (ȃ) 
  1. 1. glagolnik od objaviti: objava novice, rezultatov; objava po radiu / knjižna objava; objava fotografij
  2. 2. kratko uradno sporočilo javnosti: prebrati objavo; objava o deratizaciji
    // list s takim sporočilom: trgati objave z zidov
  3. 3. voj. dokument za službena ali osebna potovanja vojaških oseb: pokazati objavo / dopustna objava
SSKJ
oskúbsti oskúbem dov. (ú) 
  1. 1. odstraniti perje: oskubsti gos, petelina
    // ekspr. odstraniti manjše dele s česa sploh: nabiralci cvetja so čisto oskubli lipo; vihar je oskubel drevesa; pren. urednik je oskubel članek
    ●     ekspr. gozdove je tako oskubel, da mora zdaj drva kupovati posekal je v njih veliko drevja; ekspr. kdo te je tako oskubel na kratko, slabo ostrigel
  2. 2. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: ta mesec so me otroci že precej oskubli; prodajalec bi kupca rad oskubel; pri kartanju je oskubel vse druge / oskubsti do golega
    oskúben -a -o: oskuben piščanec; njegova polhovka je stara in oskubena; tako oskubenega poglavja avtor ni hotel objaviti; s to frizuro si tak kot oskubena kokoš
    ♦     agr. oskubeno seme seme, ki so mu odstranjena krila
SSKJ
predávanje -a s (ȃ) govorno podajanje vsebinsko zaokrožene strokovne snovi: predavanja ne bo zaradi bolezni predavatelja; udeležiti se predavanja; organizirati, prirediti predavanje; iti k predavanju, na predavanje; biti na predavanju, pri predavanju; vstop med predavanjem ni dovoljen; poljudno, strokovno predavanje; predavanje o varstvu okolja / kdo bo imel predavanje kdo bo predaval
♦ šol. nastopno predavanje prvo javno predavanje kandidata za univerzitetnega predavatelja
// nav. mn. govorno podajanje učne snovi na višjih ali visokih šolah: predavanja se začnejo oktobra; redno hodi na predavanja in vaje; obvezna predavanja; seznam predavanj / poslušati predavanja iz slavistike na ljubljanski univerzi študirati slavistiko
// tako podano ali takemu podajanju namenjeno besedilo: napisati, sestaviti predavanje; objaviti predavanje / učiti se po predavanjih po zapiskih predavanj
SSKJ
prèdkongrésen -sna -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na čas pred kongresom: predkongresna dejavnost; predkongresno zborovanje / predkongresne razprave; objaviti predkongresne teze za javno obravnavo
SSKJ
preklíc -a m (ȋ) glagolnik od preklicati: preklic izgubljene osebne izkaznice; preklic oporoke, pooblastila / objaviti preklic / zahtevati preklic; preklic žalitve; preklici in popravki / preklic odpovedi, ukaza / dovoliti kaj do preklica / predlagati preklic osebe zaradi pijančevanja / delni, popolni preklic / izreči preklic nad kom; biti v stanju preklica
SSKJ
psevdonímen -mna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na psevdonim: psevdonimni pesnik / anonimni in psevdonimni podlistki
    psevdonímno prisl.: psevdonimno objaviti knjigo
SSKJ
razglasíti -ím, tudi razglasíti in razglásiti -im dov., razglásil (ī í; ī á) 
  1. 1. uradno sporočiti javnosti: razglasiti izid volitev; razglasiti rezultate; razglasiti sodbo; na koncu delovne akcije so razglasili udarnike; po radiu so razglasili, da bo cesta zaradi popravil zaprta / javno razglasiti
    // ekspr. povedati, sporočiti veliko ljudem: novico je takoj razglasil; povsod je razglasila, da se bo poročila
  2. 2. uradno sporočiti javnosti, da kaj začne
    1. a) obstajati, potekati: razglasiti republiko / razglasiti mobilizacijo; v vsej državi so razglasili vojno stanje; razglasiti stavko
    2. b) veljati: razglasiti ustavo, zakon
      // v zvezi z za uradno sporočiti javnosti, da ima kdo določen položaj, naziv: razglasili so ga za častnega doktorja ljubljanske univerze; razglasiti za kralja; razglasil se je za predsednika / razglasiti območje za narodni park
  3. 3. uradno priznati določeno dejstvo, ugotovitev: dal je razglasiti, da je njegov sin mrtev / razglasiti za neprištevnega, polnoletnega
  4. 4. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izraža omejevanje lastnosti, značilnosti na navedbo koga: kritiki so film razglasili za pornografski; razglasiti imenovanje za neveljavno; izraz so razglasili za germanizem; razglasiti koga za goljufa; javno razglasiti trditev za neresnično
  5. 5. nekdaj javno prebrati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je pred cerkvijo razglasil nove predpise
  6. 6. zastar. objaviti: pesmi je razglasil nekaj let pred svojo smrtjo
    ♦     jur. razglasiti za mrtvega razglasiti, da pogrešana oseba velja pravno za mrtvo; rel. razglasiti za dogmo; razglasiti za svetnika
    razglašèn -êna -o tudi razglášen -a -o 
    1. 1. deležnik od razglasiti: bila je razglašena za najboljšo športnico leta
    2. 2. knjiž. znan, slaven: igrati delo najbolj razglašenega sodobnega dramatika
    3. 3. knjiž. razvpit: v mladosti je bil razglašen ženskar / razglašeno zabavišče
SSKJ
simpózijski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na simpozij: simpozijska srečanja zdravnikov / objaviti simpozijske prispevke
SSKJ
slonéti -ím nedov. (ẹ́ í) navadno s prislovnim določilom  
  1. 1. biti v poševnem, nagnjenem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: sloneti na ograji, podboju; slonela je na okenski polici in gledala na ulico; sloneti ob drevesu, zidu; negibno sloneti / lestev sloni ob deblu; v kotu sloni puška / njegova roka je slonela na dekletovi rami / bolnik sloni na divanu, v naslanjaču sedi naslonjen; speči otrok sloni na materini roki
  2. 2. biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj: ostrešje sloni na nosilcih; balkon sloni na stebrih
  3. 3. nav. ekspr. biti v prostorsko neposrednem stiku s čim: hiša je z zadnjo stranjo slonela na pobočju / vas sloni v rebri
  4. 4. ekspr. biti, nahajati se: že spet sloni pri sosedi; kar naprej sloni v gostilni
  5. 5. navadno v zvezi z na imeti kaj za osnovo, izhodišče: državna ureditev sloni na demokraciji; predavanje sloni na novih podatkih; vse delo sloni na laboratorijskih raziskavah / publ. zaupanje delavcev vanj sloni na njegovem delu; ekspr. njun zakon sloni na laži odnosi v njunem zakonu niso pristni, iskreni
    ●     ekspr. kaj pa sloniš, delaj lenariš; publ. vsa odgovornost sloni na nas mi smo za vse odgovorni; ekspr. vsa skrb sloni na materinih ramah za vse mora skrbeti mati; ekspr. dolgo je slonel nad knjigo jo bral, študiral
    sloné star.: ob oknu slone, je poslušala petje
    slonèč -éča -e: sloneč ob vežnih vratih, je gledal sprevod; objaviti na statistiki sloneče podatke; biti v slonečem položaju
SSKJ
sporazúm -a m (ȗ) dejstvo, da se z dogovarjanjem pride do medsebojnega razumevanja, sodelovanja: doseči, skleniti sporazum; kršiti, razveljaviti sporazum; gospodarski, politični, vojaški sporazum; pismeni, ustni sporazum / med njima je tih sporazum; to je naredil v sporazumu z ravnateljem / delni sporazum pri katerem vsaka od nasprotujočih si strani delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih; samoupravni sporazum samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z ustavo in zakonom urejajo družbenogospodarski in drugi samoupravni odnosi; sporazum o medsebojnem prijateljstvu in sodelovanju
// dokument, ki izraža tako dejstvo: objaviti sporazum; zbrali so se vsi podpisniki sporazuma
♦ ekon. klirinški sporazum; jur. ratificirati sporazum; gentlemanski sporazum med državniki, diplomati ali gospodarstveniki, ki obvezuje stranke moralno, ne pa tudi pravno; zgod. osimski sporazum, sporazumi pogodba med Italijo in Jugoslavijo, sklenjena 10. novembra 1975, o dokončni meji med državama, zaščiti narodnih manjšin, gospodarskem sodelovanju
SSKJ
svêtel tudi svetál svêtla -o tudi -ó in svètel -tla -o [əu̯; druga oblika vət] prid., svetléjši (é ȃ é; ə̀) 
  1. 1. po stopnji barvne izrazitosti podoben navadni, dnevni svetlobi: stene so iz svetlega lesa, strop pa iz temnega; svetli oblaki; okvir za sliko je preveč svetel; svetla lisa, ploskev / svetli lasje; žival s svetlo dlako; kupila je svetlo pohištvo / svetle kovine; svetla omaka; svetlo pivo / pesn. svetle daljave / letos so moderne svetle barve
  2. 2. ki odbija razmeroma veliko svetlobe: svetli lakasti čevlji; svetli kovanci; svetla gladina vode; rezilo je bilo svetlo / svetle kapljice znoja; ekspr. svetle solze
  3. 3. ki oddaja močno svetlobo, ima močen sijaj: svetel plamen; mesec je bil to noč zelo svetel; svetla luč; svetla zvezda / svetla zarja
  4. 4. v katerem je veliko svetlobe: svetli hodniki, prostori; soba je svetla in zračna / svetel dan; noč je bila svetla / svetel gozd z bujno podrastjo
  5. 5. ekspr. za človeka zelo prijeten: tedaj so se zanj začeli svetli dnevi; svetli trenutki življenja; svetlo doživetje / svetli spomini; svetle misli, sanje
    // ki vsebuje kaj lepega, dobrega, ugodnega: verovati v svetlo prihodnost; njegovo otroštvo je bilo svetlo / sončno svetla poezija
    // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: svetla vera; svetlo upanje
  6. 6. nav. ekspr. zelo pozitiven, posnemanja vreden: svetel lik, zgled / svetli cilji / to je eno najsvetlejših imen tistega časa / svetla ljubezen do domovine velika
    // svetla beseda lepa, spodbudna; svetla tradicija
  7. 7. ekspr. pozitivno, ugodno razpoložen: iz dneva v dan je bolj svetel / bil je ves svetel od nje
    // ki vsebuje, izraža pozitivno, ugodno razpoloženje: svetel smeh / njen obraz je bil svetel in miren
    // ki izraža navdušenje, občudovanje, zadovoljstvo: pogledala ga je s svetlim pogledom / njihove oči so bile svetle in vlažne od ganjenosti
  8. 8. visok, lepo zveneč: svetel glas; svetli toni; kovinsko svetel zvok
    ●     ekspr. bil je že svetel dan, ko se je zbudil zelo pozno se je zbudil; star. uma svetli meč razum, pamet; ekspr. edini svetli žarek v njegovem enoličnem življenju so bila njena pisma edini lepi doživljaji; ekspr. njegovo ime je s svetlimi črkami zapisano v zgodovini je slaven; ekspr. stvar ima svetle in temne strani dobre in slabe; ekspr. v tem času njegova zvezda ni bila več tako svetla kakor prva leta ni bil več tako slaven
    ♦     agr. svetlo seme podolgovato, zelo gladko seme trave čužke, ki se uporablja za ptičjo krmo; grad. svetla odprtina odprtina, določena z razdaljami med nasproti si stoječimi ploskvami odprtine; psiht. svetli trenutek (duševnega bolnika) trenutek, ko je bolnik popolnoma razsoden, se popolnoma zaveda; tisk. svetla črka tiskarska črka s tankimi potezami
    svetló tudi svêtlo in svètlo prisl.: svetlo goreti; svetlo pogledati koga; zapel je svetlo in toplo; svetlo pobeljeni prostori / piše se narazen ali skupaj: svetlo moder ali svetlomoder cvet; nosi svetlo siv kostim / v povedni rabi: postalo je svetlo; svetlo mu je pri duši; bilo je svetlo kot podnevi
    ●     ekspr. to bo svetlo pogledal, ko bo izvedel bo zelo začuden
    ♦     zool. svetlo rdeči ara velika svetlo rdeča papiga z dolgim repom, Ara macao
    svêtli in svètli -a -o sam.: vse svetlo v njem je ugasnilo; nekaj svetlega, otroškega je v njem; star. knjigo na svetlo dati izdati, objaviti; stopiti na svetlo; oblačiti se v svetlo; odšli so še ob svetlem ko je bil še dan
SSKJ
anónsa -e ž (ọ̑) raba peša (mali) oglas, inserat: dati anonso v časopis; objaviti anonso
SSKJ
ávtoreferát -a m (ȃ-ȃ) knjiž. referat o lastnem delu, lastni raziskavi: objaviti avtoreferat
SSKJ
článek -nka m (ȃ) krajši sestavek, navadno neliterarne vsebine za časopis ali revijo: napisati, objaviti članek; časopisni, priložnostni članek; članek o Prešernu; avtor članka; serija člankov / uvodni članek uvodnik
SSKJ
demánti -ja m (ȃ) razglasitev vesti ali trditve za neresnično, navadno v tisku; zanikanje, preklic: objaviti demanti; oster, uraden demanti
Število zadetkov: 81