Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
armíranobetónski armíranobetónska armíranobetónsko pridevnik [armíranobetónski] ETIMOLOGIJA: iz armirani beton
Celotno geslo eSSKJ
balínarski balínarska balínarsko pridevnik [balínarski] ETIMOLOGIJA: ↑balinar
Celotno geslo eSSKJ
baliníšče baliníšča samostalnik srednjega spola [baliníšče]
    igrišče za balinanje
ETIMOLOGIJA: ↑balinati
Celotno geslo eSSKJ
banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost]
    1. stanje, lastnost česa, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti
      1.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
    2. stanje, lastnost česa, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno
      2.1. kar kaže, izraža tako stanje, lastnost
STALNE ZVEZE: banalnost zla
ETIMOLOGIJA: ↑banalen
Celotno geslo eSSKJ
betonárna betonárne samostalnik ženskega spola [betonárna]
    obrat za pripravo betona
ETIMOLOGIJA: ↑beton
Celotno geslo eSSKJ
betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: ↑beton
Celotno geslo eSSKJ
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]
    žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
čebelnják čebelnjáka samostalnik moškega spola [čebelnják] in [čəbelnják]
    1. manjši zaprt objekt s panji za gojenje čebel
    2. ekspresivno prostor, v katerem je velika, glasna, živahna množica ljudi
FRAZEOLOGIJA: biti (kje) kot v čebelnjaku
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
Celotno geslo eSSKJ
dvókápnica dvókápnice samostalnik ženskega spola [dvókápnica]
    streha z dvema poševnima ploskvama, ki se stikata na slemenu
ETIMOLOGIJA: iz dvokapen iz ↑dva + ↑kap1
Celotno geslo eSSKJ
kmetíjski kmetíjska kmetíjsko pridevnik [kmetíski] ETIMOLOGIJA: ↑kmetija
Celotno geslo eSSKJ
mégavátni mégavátna mégavátno pridevnik [mégavátni]
    1. ki proizvaja, deluje z močjo (vsaj) enega megavata; simbol: MW
      1.1. del pridevniške zloženke v obliki n-megavatni ki je v zvezi z določenim številom megavatov; simbol: MW
STALNE ZVEZE: megavatna ura
ETIMOLOGIJA: ↑megavat
Celotno geslo eSSKJ
slême sleména samostalnik srednjega spola [slême]
    1. najvišji rob strehe, kjer se stikata strešni ploskvi
    2. enakomerno visoka, podolgovata vzpetina, navadno z nekoliko zaobljenim in poraščenim vršnim delom, ali vrh take vzpetine
    3. iz agronomije močen tram kot vzvod na vrhu stiskalnice
ETIMOLOGIJA: = cslov. slěmę, hrv. sljȅme, srb. slȅme, češ. slemeno < pslov. *selmę, nejasnega izvora - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
akvadúkt -a m (ȗ)
grad. mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli, strug: še danes stojijo ostanki rimskih akvaduktov
SSKJ²
arhitektúra -e ž (ȗ)
1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline
// veda o tem: predava arhitekturo / pog. vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze oddelek za to vedo
// v zvezi krajinska arhitektura veda o oblikovanju krajine in okolja, o varstvu okolja in narave ter o prostorskem načrtovanju: študij krajinske arhitekture / področje arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma
2. kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: ljubljanska baročna arhitektura; antična, egipčanska arhitektura / funkcionalna arhitektura; notranja, vaška, vrtna arhitektura / arhitektura v kamnu stavba, objekt
3. umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: lepa arhitektura stavbe; arhitektura dramskega dela, skladbe
SSKJ²
arhitektúren -rna -o prid.(ȗ)
nanašajoč se na arhitekturo: arhitekturni prostor; arhitekturna umetnost / arhitekturni objekt; arhitekturna kompozicija, plastika / arhitekturni koncept stavbe
    arhitektúrno prisl.:
    arhitekturno zanimiva gradnja
SSKJ²
atráktor -ja m (á)
kar kaj privlači, priteguje: univerza je atraktor za mlade ljudi z vsega sveta / praškasti atraktorji za ribolov
♦ astron. objekt, ki privlači, deluje gravitacijsko
SSKJ²
centrála -e ž (ȃ)
1. vodilno upravno ali poslovno središče: centrala je izdala okrožnico; podružnice so slabo povezane s centralo; sedež centrale
2. posredovalna naprava za vzpostavljanje zvez med telefonskimi ali telegrafskimi vodi: poklicati centralo; telefonska, telegrafska centrala; hišna, zasebna centrala; centrala za medkrajevni promet
3. pog., s prilastkom objekt z napravami za proizvajanje električne energije; elektrarna
SSKJ²
dátiven -vna -o prid. (ȃ)
jezikosl. dajalniški: dativni objekt
SSKJ²
dekomisíja -e ž (ȋ)
postopek, s katerim se razstavi odslužena naprava, objekt na dele; razgradnja: meddržavni sporazum naj bi uredil vprašanje dekomisije odpadkov / dekomisija jedrske elektrarne
SSKJ²
demonstracíjski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na demonstracija 1: demonstracijski sprevod; demonstracijsko zborovanje demonstrativno
2. ki nazorno prikazuje pojave ali predmete: demonstracijski instrument, objekt; demonstracijske vožnje z novimi avtomobilskimi modeli / demonstracijska predavalnica
♦ šah. demonstracijska deska pokončna šahovnica za prikazovanje igre večjemu številu gledalcev
Število zadetkov: 378