Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sinonimni
dejánje -a s
1.
uresničenje odločitve ali volje
SINONIMI:
knj.izroč. akt, zastar. čin2, knj.izroč. dej2, knj.izroč. delo, knj.izroč. gesta, ekspr. korak, knj.izroč. kretnja, publ. postopek, ekspr. poteza
2.
vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela
SINONIMI:
dramsko dejanje, knj.izroč. akt, zastar. čin2
GLEJ ŠE: hudobija, hudobija, občevanje, perverznost, storiti, storiti, hudodelec, hudodelec, dogajanje, dogajanje
Celotno geslo Kostelski
drncati ► ˈdr̥n̥cat -an nedov.
Pravopis
fantalínski -a -o; bolj ~ (ȋ) slabš. ~o vedenje |razposajeno, objestno|
SSKJ²
fantalínstvo -a s (ȋ)
ekspr. razposajeno, objestno dejanje ali ravnanje: hude posledice fantalinstva
SSKJ²
jezíti1 -ím nedov. (ī í)
spravljati v jezo, razdraženost: objestno govorjenje jo je jezilo; jezi jo z loputanjem / jezilo bi nas, če bi ne prišli
// povzročati nezadovoljstvo: sin ga jezi, ker se ne uči; ekspr. ves svet ga jezi / korupcija, napake ga jezijo
    jezíti se 
    1. čutiti, izražati jezo: prišlo je tako nenadoma, da ni vedel, ali bi se jezil ali smejal; jezi se sam nase, ker je zamudil; jezi se na otroke, ki razgrajajo okrog nje; ekspr. jezi se za vsako malenkost, za prazen nič; dostikrat, rad se jezi; glasno, na tihem se jezi / kot vljudnostna fraza: upamo, da se ne boste jezili, če bomo malo zamudili; nikar se ne jezite, če je bilo kaj narobe
    ♦     igr. človek, ne jezi se družabna igra, pri kateri se premikajo figurice za eno do šest mest
    // izražati nezadovoljstvo, ogorčenost: jezi se na slabe ceste, na napake v gospodarstvu; nič ne bo boljše, pa če se še tako jezite / jezila se je, da takega dela ne bo opravljala
    2. imeti negativen, odklonilen odnos do koga: že dolgo ne govorimo, nekaj se jezijo na nas
Celotno geslo Vezljivostni G
jezíti1 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj spravljati koga/kaj v jezo
/Z loputanjem/ jo /zelo/ jezi.
Celotno geslo Frazemi
kríž Frazemi s sestavino kríž:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot vrág kríža, bíti za kríži, glédati kot lévi razbójnik [na krížu], iméti kríže in težáve [s kóm/čím], iméti svój kríž, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, kríž bôžji, kríž je [s kóm/čím], kríži in težáve [s kóm/čím], napráviti kríž čez kóga/kàj, naredíti kríž čez kóga/kàj, nosíti svój kríž, prenášati svój kríž, pribíjati kóga/kàj na kríž, pribíti kóga/kàj na kríž, Rdéči kríž, rdéči kríž, sedéti za kríži, vêlik kríž je s kóm/čím, vsák imá svój kríž, vsák nósi svój kríž, vsì kríži so dôl, vzéti svój kríž, zadéti svój kríž [na ráme]
Svetokriški
krščenica -e ž dekle: ſe je bil salubil veno objeſtno karshenizo tož. ed. (III, 79) ǀ ti uno nedolshno karshenzo tož. ed. taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil (I/1, 108) Pleteršnik navaja kŕščenica v pomenu ‛Mädchen’, kŕščenica (poleg krščẹ́nica) pa v pomenu ‛Dienstmagd’ predvsem iz dolenj. in notr. narečja. Nastavitev pomena ‛kristjanka’, ki je znan v vzhodnih in severnih narečjih ter v rezijanščini, se zdi manj verjetna; → krščen.
Celotno geslo Frazemi
máček Frazemi s sestavino máček:
hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, iméti mačka, iméti morálnega máčka, [kot] stàr máček, kupíti máčka v vréči, kupíti máčka v žáklju, máček v vréči, máček v žáklju, morálni máček, pregánjati máčka, pretêpsti kóga kot máčka, režáti se kot pečèn máček, ubíti kóga kàkor máčka, ubíti kóga kot máčka, ustrelíti kóga kot máčka
Svetokriški
neprešerno prisl. objestno, predrzno, nespoštljivo: koku tedaj ſe ſmeiſte potſtopit taku nepreshernu pred oblizam boshim ſtati (V, 454) ǀ koku bom mogla pred oblizhe Rihteria Nebeskiga priti, kateriga taku napreshernu ſim reshalila (V, 539)
SSKJ²
objésten -tna -o prid., objéstnejši (ẹ́ ẹ̄)
ki zaradi velike sproščenosti, premajhnega čuta odgovornosti (rad) naredi, povzroči kaj slabega, neprimernega, navadno za šalo: objestni fantje, otroci; nagajiv in objesten; pren., ekspr. objesten veter
// ki izraža veliko sproščenost, premajhen čut odgovornosti: objesten smeh; objestno streljanje; objestno vpitje otrok
// ekspr. brezobziren, nesramen: objestni fevdalci, nacisti; objestna drhal
    objéstno prisl.:
    objestno odgovarjati, razbijati
Celotno geslo Sinonimni
objésten -tna -o prid.
ki zaradi velike sproščenosti, premajhnega čuta odgovornosti (rad) naredi, povzroči kaj slabega, neprimernega; ki izraža veliko sproščenost, premajhen čut odgovornosti
SINONIMI:
ekspr. fantalinski, ekspr. pobalinski, ekspr. preobjesten, ekspr. prepotenten, star. prešeren, knj.izroč. razpašen, knj.izroč. samopašen
GLEJ ŠE SINONIM: brezobziren
Pleteršnik
objẹ́stən, -stna, adj. muthwillig, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Ip.-Mik.; brcate, kakor objestni telci, Dalm.; o. je, der Kitzel sticht ihn, Cig.; frech, C., Mik.; objestno se smejati, Jsvkr.; ausgelassen, wohllüstig, Alas.; objestni in sramotni ljudje, Krelj; ("eig. voll angegessen", Mik. (V. Gr. I. 344.)).
Celotno geslo Hipolit
objesten pridevnik

PRIMERJAJ: objestno

Svetokriški
objesten -tna prid. objesten: ſe je bil salubil veno objeſtno tož. ed. ž karshenizo (III, 79)
Pravopis
objéstno nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) poud. ~ odgovarjati |brezobzirno|
Celotno geslo Sinonimni
objéstno nač. prisl.
izraža, da se v dejanju kaže velika sproščenost, premajhen čut odgovornosti
SINONIMI:
ekspr. pobalinsko
Celotno geslo Hipolit
objestno prislov

PRIMERJAJ: objesten

Vorenc
objestno prisl., petulanter, objéſtnu, oblèdnu
Svetokriški
objestno prisl. objestno: objeſtnu ſo ſe ſmeiali, skakali, inu norzuali okuli skrinie (V, 370)
Število zadetkov: 35