Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla]
    1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus
      1.1. samec te živali
    2. iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus
    3. podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji
    4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik
FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
otopíti otopím dovršni glagol [otopíti]
    1. povzročiti, da kdo ali kaj postane neobčutljivo za zunanje dražljaje, preneha kazati voljo, zavzetost za kaj
    2. narediti, povzročiti, da kaj postane manj intenzivno, izrazito
    3. v obliki otopiti se postati manj intenziven, izrazit; SINONIMI: otopeti
ETIMOLOGIJA: iz topiti iz top
pešák pešáka samostalnik moškega spola [pešák]
    1. vojak, ki se bojuje peš; SINONIMI: starinsko pešec
    2. manj formalno šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: kmet
    3. ekspresivno kdor je izkoriščan, za kaj izrabljen, zlasti kot eden od množice vodenih, navadno družbeno in ekonomsko šibkejših oseb
    4. kdor se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: pešec
    5. kot prislov v obliki pešaka, pešake, neformalno brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: peš
ETIMOLOGIJA: peš
povampíriti se povampírim se dovršni glagol [povampíriti se]
    1. postati vampir
    2. v obliki povampiriti spremeniti koga v vampirja
    3. ekspresivno postati oblasten, izkoriščevalski, aroganten, navadno po ustalitvi na pomembnem političnem, ekonomskem, družbenem položaju
    4. v obliki povampiriti, ekspresivno narediti, povzročiti, da kaj pridobi neželene lastnosti
ETIMOLOGIJA: iz vampiriti se iz vampir
povzpétnež povzpétneža samostalnik moškega spola [pou̯spétneš pou̯spétneža]
    ekspresivno kdor si prizadeva napredovati z vsemi sredstvi, brez upoštevanja pravic, potreb drugih
ETIMOLOGIJA: iz povzpeten iz povzpeti se
prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]
    1. izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov
      1.1. delati pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
    2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.1. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
      2.2. ekspresivno govoriti, pripovedovati z glasom, podobnim takemu zvoku
      2.3. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
    3. navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih
FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...
sadízem sadízma samostalnik moškega spola [sadízəm]
    1. doživljanje užitka ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega
    2. ekspresivno neprizanesljivost, neusmiljenost pri delovanju, odnosih
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sadismus) iz frc. sadisme, po francoskem pisatelju markizu Donatienu-Alphonsu Françoisu de Sadu (1740–1814) - več ...
spodjédati spodjédam nedovršni glagol [spodjédati]
    1. z jedenjem, grizenjem spodnjega dela česa delati škodo, uničevati; SINONIMI: izpodjedati
    2. s postopnim odnašanjem, odvzemanjem snovi, materiala od spodaj povzročati, da kaj postaja nestabilno, razpada; SINONIMI: izpodjedati
    3. ekspresivno povzročati, da kaj postaja nestabilno, slabi, zlasti z neustreznim, neučinkovitim, preračunljivim delovanjem; SINONIMI: ekspresivno izpodjedati
ETIMOLOGIJA: spodjesti
triángel triángla samostalnik moškega spola [trijángəl]
    1. kovinsko glasbilo v obliki manjšega nesklenjenega trikotnika na vrvici, po katerem se udarja s kovinsko paličico
    2. iz športa del zmaja, ki se uporablja za krmiljenje
    3. privzdignjeno trikotnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek avstr. nem. Triangel iz lat. triangulum ‛trikotnik’, iz trēs ‛tri’ + angulus ‛kot’ - več ...
vozíšče vozíšča samostalnik srednjega spola [vozíšče]
    del cestišča, namenjen za vožnjo vozil
STALNE ZVEZE: smerno vozišče
ETIMOLOGIJA: voziti
zagospodováti zagospodújem dovršni glagol [zagospodováti]
    1. prevzeti, začeti izvajati oblast
    2. prevzeti vodilno, pomembno vlogo
ETIMOLOGIJA: gospodovati

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
absolúten -tna -o prid. (ȗ)
1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ 
filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka
    absolútno 
    prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
    // v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
SSKJ²
absolutíst -a m (ȋ)
1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist
2. pristaš absolutizma:
SSKJ²
absolutízem -zma m (ī)
politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma
SSKJ²
agentúra -e ž (ȗ)
1. star. podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo; ladijska agentura
// opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura
2. obveščevalni, poročevalski urad: časopisna, medijska agentura; politična agentura
3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi
SSKJ²
amnestíja -e ž (ȋ)
delna ali popolna oprostitev kazni, ki jo da najvišja oblast skupinam obsojencev: amnestija bo zajela veliko ljudi; dati, podeliti amnestijo; splošna amnestija za politične zapornike
SSKJ²
avtokracíja -e ž (ȋ)
politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina, samodrštvo: vzpostaviti avtokracijo; borili so se proti avtokraciji; samoodločba narodov je negacija avtokracije; pren. avtokracija v podjetju
SSKJ²
avtokrát -a m (ȃ)
oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast, samodržec: državi je vladal avtokrat
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: mlajši so ga imeli za avtokrata
SSKJ²
avtonómen -mna -o prid. (ọ̄)
1. ki ima avtonomijo, samoupraven: avtonomne pokrajine, republike; avtonomno ozemlje / dobiti avtonomno oblast
// knjiž. neodvisen, samostojen: avtonomni razvoj narodnih literatur; avtonomna umetnost
2. ki deluje brez uporabe zunanjih virov energije: avtonomno delovanje baterije
♦ 
med. avtonomno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje
    avtonómno prisl.:
    avtonomno poslujoča enota
SSKJ²
bankokracíja -e ž (ȋ)
ekon. odločilen vpliv bank v narodnem gospodarstvu: moč bankokracije
// oblast, moč bankirjev: govor proti bankokraciji
Število zadetkov: 1377