Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
mogótiti se -im se tudi mogôtiti se -im se nedov. (ọ̄ ọ̑; ó ȏ) knjiž., ekspr., s prislovnim določilom mogočno stati, razprostirati se: pred leti se je tu mogotil gozd / vse naokrog se mogoti bogastvo
● 
knjiž., ekspr. mogotil se je po svoji lepi novi hiši vedel se je oblastno, prevzetno
SSKJ
petelínast -a -o prid. (íekspr.  
  1. 1. ki domišljavo, oblastno govori, se vede: mar mi je ta petelinasti fant / zelo je postal petelinast / petelinasta samozavest ga je zapustila
    // ki se hitro razburi, stepe: pomiriti, potolažiti petelinaste goste
  2. 2. redko raznobarven, zelo opazen: petelinasto oblačilo
SSKJ
petelíniti -im nedov. (í ȋekspr.  
  1. 1. domišljavo, oblastno hoditi, stopati: glej ga, domišljavca, kako petelini proti domu
  2. 2. prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: že spet petelini okrog tvoje sestre
    petelíniti se 
    1. 1. ponašati se, postavljati se: v naši hiši se ne boš tako petelinil; nehaj se peteliniti, tudi drugi še kaj vedo; peteliniti se pred kom / peteliniti se v novi obleki / če bi ti vedela, kam grem, se je petelinil / peteliniti se s svojimi zmagami bahati se
      // v mestu so se petelinili okupatorji
      // delati se pogumnega, junaškega: kaj se boš petelinil, saj te poznamo; doma se petelini, tu je pa tako boječ
    2. 2. razburjati se, vznemirjati se: petelini se, kadar boš upravičen
    3. 3. biti zelo viden, opazen: na njegovem klobuku se petelini velik krivec
SSKJ
prestolováti -újem nedov. (á ȗknjiž.  
  1. 1. s prislovnim določilom imeti stalni vladarski sedež: kralji so prestolovali v Parizu
    // ekspr. imeti delovno mesto: vodja detektivske službe je prestoloval v centru newyorške policije / zravnan je zapuščal sobo, v kateri je nekaj let prestoloval
  2. 2. ekspr. ponosno, oblastno sedeti: na čelu mize je prestolovala hišna gospodinja; med gosti je prestoloval mizarski mojster
    ● 
    knjiž. sredi mesta je prestolovala mogočna katedrala kraljevala; ekspr. prestolovati nad podrejenimi imeti oblast
SSKJ
repénčiti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑ekspr.  
  1. 1. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: doma se repenči, v službi je pa preveč pohleven; repenčiti se kakor petelin na gnoju
  2. 2. jeziti se, razburjati se: repenči se, kadar boš upravičen; najbolj so se repenčili tisti, ki se jim sploh ne bi bilo treba / dokaži, da nisi reva, se je repenčil
SSKJ
deséttísočnik -a (ẹ̑-ȋ) ekspr. pripadnik najbogatejšega in najvplivnejšega družbenega sloja: ti problemi zadevajo samo najvišje desettisočnike; oblastno vedenje desettisočnikov
SSKJ
samosílništvo -a (ȋ) star. samodrštvo, tiranstvo: carsko samosilništvo; samosilništvo vladarja
// oblastno, samovoljno ravnanje: dolžiti koga samosilništva in nezvestobe; gospodarjevo samosilništvo
SSKJ
samosílnost -i ž (ȋ) star. samodrštvo, tiranstvo: samosilnost vladarja
// oblastno, samovoljno ravnanje: vse izkorišča s svojo samosilnostjo
SSKJ
samosílstvo -a (ȋ) star. samodrštvo, tiranstvo: krepilo se je demokratično gibanje proti carističnemu samosilstvu / kapitalistično samosilstvo
// oblastno, samovoljno ravnanje: njeno samosilstvo presega vse meje
SSKJ
tiránstvo -a (ȃ) ekspr. neomejena, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine: upirati se tiranstvu vladajočih
// oblastno, brezobzirno vsiljevanje svoje volje komu: družina je trpela zaradi očetovega tiranstva; pren. tiranstvo časa
SSKJ
prikošátiti se -im se dov. (á ȃ) ekspr. oblastno, prevzetno priti: za delavci se je prikošatil gospodar
SSKJ
samopáš in samopàš prisl. (ȃ; ȁ) star. oblastno, samovoljno: samopaš ravnati s kom
 
star. niso ga pustili iti samopaš brez družbe, samega; star. samopaš razgrajati po vasi objestno, predrzno
SSKJ
samopášiti -im nedov. (á ȃ) knjiž. oblastno, samovoljno delovati, nastopati: dolga leta je samopašil v tovarni
SSKJ
samopášnost -i ž (ā) knjiž., ekspr. oblastno, samovoljno vedenje ali ravnanje: borili so se proti samopašnosti fevdalcev / pritoževala se je zaradi njegove samopašnosti / takih samopašnosti niso mogli več prenašati
// objestnost, predrznost: mladostna samopašnost
 
zastar. njegova lagodnost in samopašnost sebičnost
SSKJ
tirániti -im nedov. (á ȃ) knjiž. oblastno, brezobzirno vsiljevati komu svojo voljo: tiraniti in terorizirati
SSKJ
tiranizírati -am nedov. (ȋ) ekspr. oblastno, brezobzirno vsiljevati komu svojo voljo: tiranizirati družino, podrejene
Število zadetkov: 36