Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
oblásten2 -tna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na oblast:
a) tudi znanost postaja oblastna moč / oblastne težnje
b) opravljati oblastne funkcije / oblastni značaj odbora
c) oblastni organi
č) oblastni akt; oblastna odločba
d) oblastno središče
    oblástno prisl.:
    oblastno zapleniti; oblastno dovoljeno delovanje
Pleteršnik
oblástən, -stna, adj. 1) mächtig, gewaltig, Jarn., Cig., Jan.; oblasten gospod, ein gar großer Herr, jvzhŠt.; — gebieterisch, herrisch, anspruchsvoll; oblastno govoriti, hoditi; oblastno vedenje; — 2) befugt, competent, Cig., Jan.; za to oblastni uradnik, DZ.; dela, kakor bi bil sam tega oblasten, Polj.
Pravopis
oblástno1 ozirn. prisl. (ȃ) ~ zapleniti; ~ dovoljeno delovanje
Pravopis
oblástno2 nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ govoriti
Celotno geslo Sinonimni
oblástno nač. prisl.
izraža, da kdo rad ukazuje, zapoveduje in se vede tako, kot da ima oblast nad drugimi
SINONIMI:
gospodovalno, knj.izroč. avtokratično, knj.izroč. avtokratsko, knj.izroč. avtoritarno, ekspr. despotsko, ekspr. diktatorsko, ekspr. monopolistično, ekspr. monopolno, ekspr. prepotentno, knj.izroč. samooblastno, knj.izroč. samopašno, ekspr. tiransko, ekspr. trinoško
Besedje16
oblastno prisl. ♦ P: 1 (DB 1584)
Pravo
oblástno omejevánje konkurénce -ega -a -- s
Pravo
omejevánje konkurénce -a -- s
Pravo
overítev -tve ž
Celotno geslo Frazemi
pérje Frazemi s sestavino pérje:
bahati se s pávjim pérjem, baháti se s tújim pérjem, kítenje s tújim pérjem, kítiti se s pávjim pérjem, kítiti se s tújim pérjem, krasíti se s tújim pérjem, pávje pérje, ponášati se s tújim pérjem, postávljati se s tújim pérjem, šopíriti se s pávjim pérjem, šopírjenje s tújim pérjem
SSKJ²
petêlin -ína m (é í)
1. kokošji samec: petelin kikirika, poje; zaklati petelina; hodil je po vasi kakor petelin ponosno, bahavo; drži se kot petelin na gnoju / lov na petelina na divjega petelina / šalj., kot podkrepitev res je, tristo petelinov
2. petelinu podoben predmet, ki kaže smer vetra: veter je premaknil, zavrtel petelina na strehi; pločevinast, pozlačen petelin
3. ekspr. kdor se hitro razburi, stepe: prijatelji so komaj pomirili bojevita petelina; družba mladih, vročekrvnih petelinov / kot nagovor ti petelin ti, še tepel bi se rad
// kdor domišljavo, oblastno govori, se vede: za oba mlada petelina se niso dosti menili; poznam te štabne peteline / ne bodi tak petelin
4. ekspr., navadno s prilastkom ogenj, požar: na strehi se je pokazal ognjeni, rdeči petelin / goreči petelin se je preselil še na sosednjo hišo
5. vzvod mehanizma za sprožitev udarne igle pri ročnem strelnem orožju: napel je petelin(a) in sprožil / držati prst na petelinu imeti orožje pripravljeno na strel; pritisniti na petelina sprožiti, ustreliti
6. obrt. ploščati del plinske, vodovodne pipe, s katerim se suka stožec za odpiranje ali zapiranje dotočne cevi: obrniti petelin(a) / odpreti petelin(a)
● nar. petelin ga je izpel po ljudskem verovanju napovedal njegovo smrt; petelini so že odpeli, ko je vstal v kmečkem okolju zdanilo se je že; ekspr. posaditi, spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; star. pomenkovati se do drugih petelinov do zgodnjega jutra; ekspr. vstajati s petelini v kmečkem okolju zelo zgodaj; bojni petelini petelini, ki se gojijo, dresirajo za medsebojne boje; galski petelin podoba petelina kot simbol Francije
♦ lov. petelin zunanja napenjalna priprava pri lovski puški, navadno ob strani, ki pritisne na udarno iglo; (divji) petelin brusi, kleplje; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; mali petelin ruševec; morski petelin na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko koščeno glavo, Dactylopterus volitans
SSKJ²
petelínast -a -o prid. (í) ekspr.
1. ki domišljavo, oblastno govori, se vede: mar mi je ta petelinasti fant / zelo je postal petelinast / petelinasta samozavest ga je zapustila
// ki se hitro razburi, stepe: pomiriti, potolažiti petelinaste goste
2. ekspr. raznobarven, zelo opazen: petelinasto oblačilo
SSKJ²
petelínček -čka m (ȋ)
1. nav. ekspr. manjšalnica od petelin: petelinček je že začel peti; petelinček in jarčke / položil je prst na petelinčka in čakal
2. ekspr. kdor se hitro razburi, stepe, navadno otrok: petelinčka v prvi klopi sta se že pomirila / kot nagovor kaj se razburjaš, petelinček
// kdor domišljavo, oblastno govori, se vede, navadno otrok: sosedovega petelinčka je težko poslušati / kot nagovor glej ga, petelinčka, kako hodi
● ekspr. le glej, dekle, da ne bomo tvojega petelinčka presenetili pri tebi fanta, ljubčka
♦ bot. petelinček rastlina z gomolji ali korenikami ter belo rumenimi ali rdečimi cveti v socvetju, Corydalis; etn. peča s petelinčkom peča, pri kateri sta ogla zavezana na čelu in naravnana v obliki petelinovega grebena; zavezati pečo na petelinčka, v petelinčka
SSKJ²
petelíniti -im nedov. (í ȋ) ekspr.
1. domišljavo, oblastno hoditi, stopati: glej ga, domišljavca, kako petelini proti domu
2. prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: že spet petelini okrog tvoje sestre
    petelíniti se 
    1. ponašati se, postavljati se: v naši hiši se ne boš tako petelinil; nehaj se peteliniti, tudi drugi še kaj vedo; peteliniti se pred kom / peteliniti se v novi obleki / če bi ti vedela, kam grem, se je petelinil / peteliniti se s svojimi zmagami bahati se / v mestu so se petelinili okupatorji
    // delati se pogumnega, junaškega: kaj se boš petelinil, saj te poznamo; doma se petelini, tu je pa tako boječ
    2. razburjati se, vznemirjati se: petelini se, kadar boš upravičen
    3. biti zelo viden, opazen: na njegovem klobuku se petelini velik krivec
Pravopis
petelíniti -im nedov. petelínjenje (í ȋ) poud. ~ proti domu |oblastno hoditi, stopati|
petelíniti se -im se (í ȋ) poud. pred kom ~ ~ ~ kom v novi obleki |postavljati se|; poud. peteliniti se z/s čim ~ ~ s svojimi zmagami |bahati se|
Pravo
pooblaščênec -nca m
Pravo
pravovárstvena odlóčba -e -e ž
Celotno geslo Sprotni
predátorstvo samostalnik srednjega spola
    1. slabšalno stanje, dejavnost, pri kateri kdo izkorišča, izrablja druge v svoje namene, navadno pridobitniške 
      1.1 dejanje, dejavnost, pri kateri kdo izkorišča, izrablja druge v spolne namene  
ETIMOLOGIJA: ↑predator
Pravopis
prepoténtno nač. prisl. (ẹ̑) poud. ~ se vesti |zelo oblastno, objestno|
SSKJ²
prêstol -óla in -ôla m (é ọ́, ó)
1. lepo oblikovan, okrašen stol, sedež kot znamenje vladarske oblasti: kralj je vstal s prestola; slonokoščen, zlat prestol z baldahinom; sedi kot na prestolu mogočno, oblastno / papež je sedel na prestolu / ekspr. kipar je upodobil Cervantesa, kako sedi na prestolu
2. nav. ekspr. vladar, dvor: zaprli so jih, ker so grozili prestolu; to srečanje je pomembno za državo in za prestol
// vladarska oblast, vladarski položaj: kralju se prestol precej maje; odpovedati se prestolu; moč prestola se je v bolj oddaljenih pokrajinah hitro manjšala; boj za prestol / knjiž. naslednik prestola prestolonaslednik / pahniti, vreči kralja s prestola
3. navadno s prilastkom položaj, mesto predstojnika, voditelja, kot ga označuje prilastek: na papeškem prestolu je bilo največ Italijanov; škofovski prestol se je izpraznil
// ekspr. najvišji, najuglednejši položaj, mesto v kaki dejavnosti sploh: na šahovskem prestolu ga je zamenjal Aljehin / v smučarskih skokih so Finci potisnili, vrgli s prestola Norvežane
● ekspr. revolucije so podirale prestole so odpravljale monarhije; ekspr. pahniti koga s prestola vzeti mu oblast; ekspr. zaljubil se je vanjo in jo posadil na prestol poleg sebe jo je naredil za sebi enakovredno; ekspr. na prestol je prišel, sedel, ko mu je bilo dvajset let zavladal je; ekspr. na prestolu je sedel le eno leto vladal je; publ. šah je izgubil pavji prestol prenehal biti vladar v Iranu
Število zadetkov: 87