samopáš2 in samopàš prisl. (ȃ; ȁ)
star. oblastno1, samovoljno: samopaš ravnati s kom
● star. niso ga pustili iti samopaš brez družbe, samega; star. samopaš razgrajati po vasi objestno, predrzno
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
samopášiti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. oblastno, samovoljno delovati, nastopati: dolga leta je samopašil v tovarni
knjiž. oblastno, samovoljno delovati, nastopati: dolga leta je samopašil v tovarni
SSKJ²
samopášnost -i ž (ā)
knjiž., ekspr. oblastno, samovoljno vedenje ali ravnanje: borili so se proti samopašnosti fevdalcev / pritoževala se je zaradi njegove samopašnosti / takih samopašnosti niso mogli več prenašati
// objestnost, predrznost: mladostna samopašnost
● zastar. njegova lagodnost in samopašnost sebičnost
knjiž., ekspr. oblastno, samovoljno vedenje ali ravnanje: borili so se proti samopašnosti fevdalcev / pritoževala se je zaradi njegove samopašnosti / takih samopašnosti niso mogli več prenašati
// objestnost, predrznost: mladostna samopašnost
● zastar. njegova lagodnost in samopašnost sebičnost
SSKJ²
samosílništvo -a s (ȋ)
star. samodrštvo, tiranstvo: carsko samosilništvo; samosilništvo vladarja
// oblastno, samovoljno ravnanje: dolžiti koga samosilništva in nezvestobe; gospodarjevo samosilništvo
star. samodrštvo, tiranstvo: carsko samosilništvo; samosilništvo vladarja
// oblastno, samovoljno ravnanje: dolžiti koga samosilništva in nezvestobe; gospodarjevo samosilništvo
SSKJ²
samosílnost -i ž (ȋ)
star. samodrštvo, tiranstvo: samosilnost vladarja
// oblastno, samovoljno ravnanje: vse izkorišča s svojo samosilnostjo
star. samodrštvo, tiranstvo: samosilnost vladarja
// oblastno, samovoljno ravnanje: vse izkorišča s svojo samosilnostjo
SSKJ²
samosílstvo -a s (ȋ)
star. samodrštvo, tiranstvo: krepilo se je demokratično gibanje proti carističnemu samosilstvu / kapitalistično samosilstvo
// oblastno, samovoljno ravnanje: njeno samosilstvo presega vse meje
star. samodrštvo, tiranstvo: krepilo se je demokratično gibanje proti carističnemu samosilstvu / kapitalistično samosilstvo
// oblastno, samovoljno ravnanje: njeno samosilstvo presega vse meje
SSKJ²
stolováti -újem nedov. (á ȗ)
1. knjiž., s prislovnim določilom imeti stalni vladarski sedež: v tem mestu so stolovali ruski carji
// imeti delovno mesto: guverner je stoloval v mestu ob meji / ravnatelj stoluje v neprimernih prostorih
2. knjiž. imeti oblast, vladati: Habsburžani so stolovali dolgo časa / žena je stolovala in ukazovala kakor doma
3. ekspr. biti, nahajati se: na podstavku stoluje lepo izklesan kip / v tem fotelju je včasih stoloval stari oče sedel; v starih časih je tu stoloval znan umetnik živel, prebival; razvaline stolujejo nad reko se dvigajo
● knjiž., ekspr. stoloval je na čelu mize ponosno, oblastno sedel
1. knjiž., s prislovnim določilom imeti stalni vladarski sedež: v tem mestu so stolovali ruski carji
// imeti delovno mesto: guverner je stoloval v mestu ob meji / ravnatelj stoluje v neprimernih prostorih
2. knjiž. imeti oblast, vladati: Habsburžani so stolovali dolgo časa / žena je stolovala in ukazovala kakor doma
3. ekspr. biti, nahajati se: na podstavku stoluje lepo izklesan kip / v tem fotelju je včasih stoloval stari oče sedel; v starih časih je tu stoloval znan umetnik živel, prebival; razvaline stolujejo nad reko se dvigajo
● knjiž., ekspr. stoloval je na čelu mize ponosno, oblastno sedel
SSKJ²
ščepériti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
postavljati v pokončen, štrleč položaj: ptice so ščeperile perje / fant je ščeperil obrvi mrščil
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: pav ščeperi rep
postavljati v pokončen, štrleč položaj: ptice so ščeperile perje / fant je ščeperil obrvi mrščil
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: pav ščeperi rep
- ščepériti se
1. dobivati pokončno, štrleče perje: škorec se je ščeperil
2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: po gredah se je ščeperil osat / pod nosom se mu ščeperijo brki; pren. v njenem srcu se ščeperi sovraštvo
3. ekspr. postavljati se, ponašati se: ščeperi se z novo obleko / celo ščeperi se s svojim izdajstvom baha
4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se ščeperiš, doma si pa ne upaš nič reči / za mizo se je ščeperil moj znanec
- ščeperèč -éča -e:
vrabec je čivkal, ščepereč repek
SSKJ²
šopíriti -im nedov. (í ȋ)
postavljati v pokončen, štrleč položaj: puran šopiri perje
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: ruševec šopiri rep
postavljati v pokončen, štrleč položaj: puran šopiri perje
// s postavljanjem perja v pokončen, štrleč položaj delati kaj bujno, košato: ruševec šopiri rep
- šopíriti se
1. dobivati pokončno, štrleče perje: kokoš se šopiri
● ekspr. te bomo že ugnali, se je šopirila jezno, prezirljivo govorila
2. ekspr., s prislovnim določilom biti kje zelo opazen, viden zaradi velikosti, bujnosti: pred hišo se je šopirila hruška; med vrtovi se šopirijo poslopja / na pročelju hotela so se šopirili svetlobni napisi
3. ekspr. postavljati se, ponašati se: fantje so se šopirili; pred drugimi ljudmi se rad šopiri; šopiri se kot pav / šopirile so se v novih oblekah / šopiriti se z uspehi
4. ekspr. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: tukaj se šopiriš, doma si pa ponižen / takrat so se tujci šopirili po naši deželi
SSKJ²
SSKJ²
tiraníja -e ž (ȋ)
1. zgod., pri starih Grkih politična ureditev, v kateri vlada mestni knez brez zakonskih omejitev: uvesti tiranijo
2. ekspr. neomejena, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine: osvoboditi se tiranije / fašistična tiranija; oblike politične tiranije
// odnos, za katerega je značilno oblastno, brezobzirno vsiljevanje svoje volje komu: v družini je vladala tiranija; uprl se je ženini tiraniji / duhovna tiranija
1. zgod., pri starih Grkih politična ureditev, v kateri vlada mestni knez brez zakonskih omejitev: uvesti tiranijo
2. ekspr. neomejena, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine: osvoboditi se tiranije / fašistična tiranija; oblike politične tiranije
// odnos, za katerega je značilno oblastno, brezobzirno vsiljevanje svoje volje komu: v družini je vladala tiranija; uprl se je ženini tiraniji / duhovna tiranija
SSKJ²
tirániti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. oblastno, brezobzirno vsiljevati komu svojo voljo: tiraniti in terorizirati
knjiž. oblastno, brezobzirno vsiljevati komu svojo voljo: tiraniti in terorizirati
SSKJ²
tiranizírati -am nedov. (ȋ)
ekspr. oblastno, brezobzirno vsiljevati komu svojo voljo: tiranizirati družino, podrejene
ekspr. oblastno, brezobzirno vsiljevati komu svojo voljo: tiranizirati družino, podrejene
SSKJ²
tiránka -e ž (ȃ)
ekspr. oblastnica, ki ima neomejeno, samovoljno oblast: vladarica tiranka
// ženska, ki oblastno, brezobzirno vsiljuje komu svojo voljo: tiranka svojega očeta
ekspr. oblastnica, ki ima neomejeno, samovoljno oblast: vladarica tiranka
// ženska, ki oblastno, brezobzirno vsiljuje komu svojo voljo: tiranka svojega očeta
SSKJ²
tiránstvo -a s (ȃ)
ekspr. neomejena, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine: upirati se tiranstvu vladajočih
// oblastno, brezobzirno vsiljevanje svoje volje komu: družina je trpela zaradi očetovega tiranstva; pren. tiranstvo časa
ekspr. neomejena, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine: upirati se tiranstvu vladajočih
// oblastno, brezobzirno vsiljevanje svoje volje komu: družina je trpela zaradi očetovega tiranstva; pren. tiranstvo časa
SSKJ²
vstopíti in vstópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑)
1. stopiti v prevozno sredstvo: potniki vstopijo v avtobus, dvigalo; vstopil je na glavni postaji; vstopiti pri sprednjih vratih
// stopiti v kaj sploh: vstopil je prvi; vstopiti skozi vrata; vstopiti v sobo; hitro, nepričakovano, oblastno vstopiti; drug za drugim so vstopili v jamo / publ. v naš zračni prostor je vstopilo tuje letalo
2. priti v kaj, v notranjost česa: mesto, kjer vstopijo v organ žile, živci / krogla je vstopila na sencih
3. postati član kake organizacije, društva: vstopiti v društvo, stranko / vstopiti v samostan postati redovnik, redovnica / vstopiti v gimnazijo začeti se šolati na gimnaziji; na univerzo je vstopil z dvajsetimi leti / vstopiti v službo zaposliti se
4. začeti peti, igrati v določenem trenutku med petjem, igranjem drugih: pevec je vstopil na dirigentov znak; na sredi skladbe vstopijo trobente
5. ekspr. začeti delovati na kakem področju: v književnost je vstopil s prvo generacijo povojnih pesnikov; vstopiti v svet politike
6. z oslabljenim pomenom začeti biti v kakem obdobju: vstopiti v novo leto / vstopiti v obdobje industrijske revolucije / vstopiti v novo življenje
// izraža začetek stanja, kot ga določa samostalnik: s tem dnem so vstopili v vojno / vstopiti v boj začeti se bojevati
● ekspr. tedaj je v njegovo življenje vstopila ona jo je spoznal in je začela vplivati na njegovo življenje
♦ alp. vstopiti v steno začeti plezalni vzpon
1. stopiti v prevozno sredstvo: potniki vstopijo v avtobus, dvigalo; vstopil je na glavni postaji; vstopiti pri sprednjih vratih
// stopiti v kaj sploh: vstopil je prvi; vstopiti skozi vrata; vstopiti v sobo; hitro, nepričakovano, oblastno vstopiti; drug za drugim so vstopili v jamo / publ. v naš zračni prostor je vstopilo tuje letalo
2. priti v kaj, v notranjost česa: mesto, kjer vstopijo v organ žile, živci / krogla je vstopila na sencih
3. postati član kake organizacije, društva: vstopiti v društvo, stranko / vstopiti v samostan postati redovnik, redovnica / vstopiti v gimnazijo začeti se šolati na gimnaziji; na univerzo je vstopil z dvajsetimi leti / vstopiti v službo zaposliti se
4. začeti peti, igrati v določenem trenutku med petjem, igranjem drugih: pevec je vstopil na dirigentov znak; na sredi skladbe vstopijo trobente
5. ekspr. začeti delovati na kakem področju: v književnost je vstopil s prvo generacijo povojnih pesnikov; vstopiti v svet politike
6. z oslabljenim pomenom začeti biti v kakem obdobju: vstopiti v novo leto / vstopiti v obdobje industrijske revolucije / vstopiti v novo življenje
// izraža začetek stanja, kot ga določa samostalnik: s tem dnem so vstopili v vojno / vstopiti v boj začeti se bojevati
● ekspr. tedaj je v njegovo življenje vstopila ona jo je spoznal in je začela vplivati na njegovo življenje
♦ alp. vstopiti v steno začeti plezalni vzpon
- vstopívši zastar.:
vstopivši v sobo, je pozdravil; vstopivša potnica
SSKJ²
zavpíti -vpíjem dov., zavpìl (í ȋ)
1. spregovoriti z močnim glasom: ali greste tudi vi, je zavpil; lažeš, je jezno zavpil / zavpiti na ves glas, ekspr. na vso moč zelo / zavpiti na pomoč
// izraziti jezo, nejevoljo z zelo glasnim govorjenjem: zavpiti na koga, nad kom; jezno, oblastno zavpiti
2. dati neartikuliran, močen glas: ob vsakem udarcu je zavpil; zavpiti od bolečine, strahu
1. spregovoriti z močnim glasom: ali greste tudi vi, je zavpil; lažeš, je jezno zavpil / zavpiti na ves glas, ekspr. na vso moč zelo / zavpiti na pomoč
// izraziti jezo, nejevoljo z zelo glasnim govorjenjem: zavpiti na koga, nad kom; jezno, oblastno zavpiti
2. dati neartikuliran, močen glas: ob vsakem udarcu je zavpil; zavpiti od bolečine, strahu
Sprotni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sprotni
predátorstvo samostalnik srednjega spola
- 1. slabšalno stanje, dejavnost, pri kateri kdo izkorišča, izrablja druge v svoje namene, navadno pridobitniške
- 1.1 dejanje, dejavnost, pri kateri kdo izkorišča, izrablja druge v spolne namene
Slovenski pravopis
Pravopis
avtokrátski -a -o (ȃ) ~ sistem samodrški; ~o ravnanje oblastno, samovoljno
avtokrátskost -i ž, pojm. (ȃ)
avtokrátskost -i ž, pojm. (ȃ)
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 87
Dostopnost