Zadetki iskanja
SSKJ
obmolčáti -ím [u̯č] dov., obmólči; obmólčal (á í) knjiž. obmolkniti: vso pot sta se pogovarjala, pred hišo pa je obmolčal
SSKJ
obmólkniti -em [u̯k] dov., tudi obmolkníte; tudi obmolkníla (ọ́ ọ̑) prenehati govoriti, navadno za krajši čas: ljudje so obmolknili; hotela je še nekaj povedati, pa je obmolknila, ko je vstopil oče; nenadoma so vsi obmolknili
// ekspr. prenehati oddajati glasove, šume: ptice so obmolknile / harmonika je že obmolknila
// ekspr. prenehati oddajati glasove, šume: ptice so obmolknile / harmonika je že obmolknila
SSKJ
omólkniti -em [u̯k] dov., tudi omolkníte; tudi omolkníla (ọ́ ọ̑) zastar. obmolkniti: ob tem spominu sta oba omolknila
SSKJ
zamolčáti -ím [u̯č] dov., zamólči; zamólčal (á í)
- 1. namenoma ne povedati česa: zamolčati komu kaj; zamolčati pomembna dejstva, okoliščine; ni lagal, samo zamolčal je nekatere stvari / ekspr. časopisi so ta dogodek zamolčali (namenoma) niso pisali o njem
● ekspr. avtor dela je zamolčal odkritja tujih strokovnjakov jih ni omenil, upošteval - 2. knjiž. prenehati govoriti, navadno za krajši čas; obmolkniti: nenadoma so vsi zamolčali
- zamolčán -a -o: zamolčani dogodki; zamolčana dejstva
SSKJ
zamólkniti -em [u̯k] dov., tudi zamolkníte; tudi zamolkníla (ọ́ ọ̑) knjiž. obmolkniti, umolkniti: sredi govorjenja je nenadoma zamolknil / ptice so zamolknile
Število zadetkov: 5
Dostopnost