Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
obrásel obrásla obráslo pridevnik [obrásəu̯ obrásla obráslo]
    1. ki ima vse naokoli sebe, po svoji površini kaj, kar raste; SINONIMI: obraščen
ETIMOLOGIJA: ↑obrasti
Celotno geslo eSSKJ
obrásti obrástem tudi obrásem dovršni glagol [obrásti]
    1. s svojo rastjo priti vse naokoli, po površini česa
    2. v obliki obrasti se postati prekrit s širjenjem rastlinja vse naokoli, po svoji površini
    3. v obliki obrasti se narediti si nove poganjke
ETIMOLOGIJA: ↑rasti
Celotno geslo eSSKJ
žámetovka žámetovke samostalnik ženskega spola [žámetou̯ka]
    1. vinska trta z večjimi temno modrimi grozdi s poprhom, po izvoru iz Slovenije; SINONIMI: žametna črnina
ETIMOLOGIJA: ↑žamet

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bezgôvje -a [bəzgou̯je] s (ȏ)
bezgovo grmovje: skale, obrasle z nizkim bezgovjem
SSKJ²
obrásti -rástem in -rásem dov. (á)
1. rastoč biti, pojaviti se okrog česa: jelše so obrasle potok; grmovje je obraslo grajske zidove
2. rastoč biti na (vsej) površini: severno stran dreves obraste lišaj; streho je že obrasel mah
    obrásti se 
    narediti nove poganjke (iz stebla): pšenica se še ni obrasla; presajene rože so se lepo obrasle
    obráščen -a -o:
    z drevjem obraščen prostor; obraščeno žito; 
prim. obrasel

Geološki terminološki slovar

Geologija
áskon -a m
Število zadetkov: 6