Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən]
    1. ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden
      1.1. ki kaže, izraža prisotnost takih pravic in dolžnosti
    2. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden
FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni.
ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’
Celotno geslo eSSKJ
kozmopolítski kozmopolítska kozmopolítsko pridevnik [kozmopolítski]
    1. ki ima izkušnje, znanje z najrazličnejših področij, podprto z razumevanjem, sprejemanjem raznolikih kultur, nazorov, narodnosti; SINONIMI: kozmopolitanski
      1.2. ki ima, vključuje prvine raznolikih kultur, nazorov, narodnosti in je odprt za njihovo sprejemanje; SINONIMI: kozmopolitanski
    3. kot samostalnik v obliki kozmopolitsko kar ima, vključuje prvine raznolikih kultur, nazorov, narodnosti in je odprto za njihovo sprejemanje
ETIMOLOGIJA: ↑kozmopolit
Celotno geslo eSSKJ
nèenakopráven nèenakoprávna nèenakoprávno pridevnik [nèenakoprávən]
    1. ki nima enakih pravic in dolžnosti
      1.1. ki kaže, izraža odsotnost takih pravic in dolžnosti
    2. ki po vrednosti, kakovosti, hierarhiji ni enak, podoben drugemu; SINONIMI: neenakovreden
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑enakopraven

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
àhistorízem -zma m (ȁ-ī)
knjiž. pojmovanje in obravnavanje stvari, ne oziraje se na zgodovino:
SSKJ²
brezčásen -sna -o prid. (á)
neodvisen od časa: brezčasna lepota, resnica; brezčasno obravnavanje konkretnega predmeta / brezčasno in hirajoče življenje; sam.: v romanu je nekaj neminljivega, občečloveškega, brezčasnega
SSKJ²
citatolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na citatologijo: citatološka razsipnost; citatološko obravnavanje postavljene teme / citatološka razprava
SSKJ²
diahrón -a -o prid. (ọ̑)
ki raziskuje pojave v njihovem časovnem razvoju: diahrono obravnavanje problema
♦ jezikosl. diahrono jezikoslovje smer jezikoslovja, ki raziskuje jezik v njegovem razvoju skozi čas
SSKJ²
diahróničen -čna -o prid. (ọ́)
ki raziskuje pojave v njihovem časovnem razvoju: diahronično obravnavanje problema
♦ jezikosl. diahronična lingvistika diahrono jezikoslovje
SSKJ²
dlakocépski -a -o prid. (ẹ̑)
ekspr. ki razčlenjuje problem do nepomembnih malenkosti: šef je zelo strog in dlakocepski človek / dlakocepsko izvajanje pravilnika; dlakocepsko obravnavanje problema
SSKJ²
drobnjákarstvo -a s (ȃ)
1. ekspr. miselnost, lastnosti drobnjakarjev: ne more se otresti drobnjakarstva / zgubljati se v drobnjakarstvu
2. publ. obravnavanje stvari, vprašanj posamezno, ne povezano: drobnjakarstvo pri razdeljevanju investicij
SSKJ²
dvótírnost -i ž (ọ̑-ȋ)
obravnavanje, reševanje česa na dva različna načina: dvotirnost vzgoje / ekspr. dvotirnost strankine politike dvojnost, dvoličnost
SSKJ²
fársa -e ž (ȃ)
1. lit. satirično dramsko delo z ostro, polemično vsebino: Cankarjeva farsa Pohujšanje v dolini šentflorjanski; duhovita farsa
2. slabš. neresno obravnavanje česa: pogajanja so se sprevrgla v farso / vse je postalo prava farsa
SSKJ²
filologizíranje -a s (ȋ)
filološko obravnavanje česa: racionalistično filologiziranje
SSKJ²
filolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na filologe ali filologijo: filološke metode literarne kritike; filološko obravnavanje teksta / filološka strast za zbiranje besed / filološki oddelek
SSKJ²
individualizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. skupinsko, kompleksno obravnavanje česa spremeniti v individualno: individualizirati vzgojo / individualizirati družbeno zavest
2. knjiž. s poudarjanjem lastnosti, značilnosti orisati človeka kot posameznika: avtor je nosilca vodilne ideje prepričljivo individualiziral / individualizirati značaje
// vnesti v kaj osebne značilnosti, posebnosti: individualizirati pesniški izraz, jezik, odrski lik, slog
3. družbeno, kolektivno, zlasti proizvajalna sredstva, spremeniti v privatno: individualizirati gospodarstvo
♦ ped. individualizirati pouk prilagoditi pouk sposobnostim, posebnostim ali interesom posameznih učencev
    individualizírati se knjiž.
    ločiti se, odcepiti se, osamosvojiti se: končno se je individualiziral v samostojnosti mišljenja / narod se je individualiziral šele v posebnih političnih in kulturnih razmerah
    individualizíran -a -o:
    individualiziran pesniški izraz; individualiziran odrski lik; individualizirana zemlja; osebe v drami so le rahlo individualizirane
SSKJ²
informátika -e ž (á)
rač. obravnavanje podatkov, informacij z računalniki: organizirati informatiko v tehniki
// veda o tem:
SSKJ²
izjémen -mna -o prid. (ẹ̑)
ki se ne ujema, ni v skladu s splošnim, navadnim: izjemen položaj; to je dovoljeno v izjemnih primerih / izjemna določba; izdati izjemno dovoljenje; izjemno obravnavanje / izjemno stanje stanje, v katerem so omejene nekatere osebne pravice in državljanske svoboščine
// ekspr. ki po pomenu, kakovosti presega splošno, navadno: podeliti nagrado za izjemne dosežke; izjemen pomen ekspedicije; prireditev je bila na izjemni ravni / ta učenec je izjemen zelo dober, sposoben
    izjémno prisl.:
    izjemno dovoljevati; izjemno dober, sposoben človek; delati v izjemno težkih razmerah
SSKJ²
kolektivizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spremeniti v kolektivno, družbeno, podružbiti: kolektivizirati gospodarstvo
// privatna kmetijska gospodarstva spremeniti v kolektivna, zadružna: kolektivizirati kmetijstvo / kolektivizirati zemljo
2. nepovezano, izolirano obravnavanje česa spremeniti v kolektivno, skupno: v zadnjih desetletjih so vzgojo kolektivizirali / kolektivizirati družbeno zavest
    kolektivizírati se 
    postati član kolektiva in podrediti svoje interese interesom kolektiva: otrok se v šoli prej ali slej kolektivizira
    kolektivizíran -a -o:
    kolektivizirana zemlja; kolektivizirano privatno gospodarstvo
SSKJ²
kompléksen -sna -o prid. (ẹ̑)
vsestranski, celovit: kompleksna osvetlitev problemov; obravnavanje gospodarske problematike je premalo kompleksno / kompleksne študije, raziskave / kompleksna obnova vinogradov / izbira poklica je kompleksen problem raznovrsten, zapleten
♦ kem. kompleksna spojina spojina, ki sestoji iz več spojin ali ionov; mat. kompleksno število število, ki je vsota realnega in imaginarnega števila; šol. kompleksni pouk celostni pouk, globalni pouk
    kompléksno prisl.:
    življenje dojema kompleksno, v vsej zapletenosti in protislovnosti; na probleme je treba gledati in jih obravnavati kompleksno
SSKJ²
láičen -čna -o prid.(á)
1. nanašajoč se na laike: laično pojmovanje česa; strokovno in laično obravnavanje problemov / poklicni in laični igralci / laična nega bolnikov na domu / laični apostolat; laični pomočniki duhovnikov laiški
2. ki nima verskega, cerkvenega značaja: uvedba laičnega šolstva / takrat je bilo pri nas še malo laične inteligence (po)svetne
    láično prisl.:
    laično presojati problem
Število zadetkov: 80