Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
bájer tudi bájar -ja m (ȃ)
večja kotanja z vodo, ribnik: sprehajati se ob bajerju; zaledenel, zamrznjen bajer; dno, gladina, obrežje, okolica bajerja; ureditev bajerja; ribe, žabe v bajerju / naravni, umetni bajer; vrtni bajer
Celotno geslo Etimološki
brẹ̑g -a m
Celotno geslo Frazemi
čéšplja Frazemi s sestavino čéšplja:
pobráti svôjih pét čéšpelj, pobráti svôjih sédem čéšpelj
flum2
Geologija
glinéna brežína -e -e ž
Geografija
grbínasta obála -e -e ž
SSKJ²
iluminírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. knjiž. dekorativno, slavnostno razsvetliti: iluminirati mesto
2. um., v srednjem veku slikarsko okrasiti rokopis: iluminirati kodeks
    iluminíran -a -o:
    iluminirana knjiga; vse obrežje je bilo iluminirano
Jezikovna
Imena mejnih prehodov

Prosim za pomoč pri zapisu imen mejnih prehodov, ki so poimenovani po naseljih na obeh straneh državne meje. Ali jih zapisati s stičnim vezajem ali nestičnim vezajem po zgledu Občina Miren - Kostanjevica, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, omenjenem v enem vaših prejšnjih odgovorov na vprašanje o razliki med stičnim in nestičnim vezajem?

Na primer: mejni prehod Obrežje-Bregana ali Obrežje - Bregana, mejni prehod Petišovci-Mursko Središče ali Petišovci - Mursko Središče itd.

Urbanizem
jávna zelêna površína -e -e -e ž
SSKJ²
kêj1 -a m (ȇ)
knjiž. urejeno, navadno utrjeno obrežje: mesto je dobilo nove ceste, keje in mostove
Pravopis
kêj -a m s -em (ȇ) neobč. obrežje
SSKJ²
kŕšen -šna -o prid. (ȓ)
star. kamnit, skalnat: kršen in gorat svet; kršno obrežje / kršna dežela
lípan lípana samostalnik moškega spola [lípan]
    sladkovodna riba s sivkastim in rumenkastim trupom in veliko pisano hrbtno plavutjo; primerjaj lat. Thymallus thymallus
STALNE ZVEZE: arktični lipan, soški lipan
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìpān, češ. lipan < pslov. *lipanъ, sorodno še nar. rus. lipenь < *lipenь, nejasnega izvora, morda iz lipa - več ...
martínec martínca samostalnik moškega spola [martínəc]
    iz zoologije manjša ptica selivka s temnejšim perjem po hrbtu in svetlejšim po trebuhu ter navadno z daljšim kljunom; primerjaj lat. Tringa; Actitis
STALNE ZVEZE: mali martinec, močvirski martinec, pikasti martinec, rdečenogi martinec, zelenonogi martinec
ETIMOLOGIJA: iz svetniškega imena Martin
SSKJ²
melíti se -ím se nedov., tudi méli se (ī í)
knjiž., zastar. zaradi drobljenja, krušenja usipati se, drseti: kamenje, pesek se meli s strmin / obrežje se meli
SSKJ²
mósten tudi môsten -tna -o prid. (ọ̑; ó)
nanašajoč se na most: mostni obok, steber; mostna ograja, podnica
♦ 
grad. mostni nosilec del mostu, ki prenaša obtežbo na podpornike; mostni opornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj in podpira obrežje; mostni podpornik del mostu, ki prenaša obtežbo na temelj; mostna brana mreža vzdolžnih in prečnih mostnih nosilcev; mostna koza podpornik, navadno pri lesenem mostu; mostna konstrukcija sestav nosilnih elementov mostu; mostna soha pokončni del lesenega mostnega opornika; mostno krilo del mostu, ki zaključuje cestni nasip ob prvem oporniku; strojn. mostni žerjav žerjav, pri katerem se po nosilcu vozi maček; teh. mostna tehtnica tehtnica za vozila, zlasti železniška
SSKJ²
nabréžje -a s (ẹ̑)
knjiž. obrežje, obala: kopalci so ležali na nabrežju; veter je dvigal pesek na nabrežju / morsko nabrežje / nabrežje Ljubljanice breg
// urejeno, navadno utrjeno obrežje: mesto je dobilo nove ceste, nabrežja in mostove / Cankarjevo nabrežje
 
navt. operativna obala
Pravopis
nabréžje -a s (ẹ̑) neobč. morsko ~ obrežje, obala
Celotno geslo Sinonimni
nabréžje -a s
urejeno, navadno utrjeno obrežje
SINONIMI:
knj.izroč. kej
GLEJ ŠE SINONIM: breg, obala, obrežje, obrežje
Urbanizem
nabréžje -a s
Število zadetkov: 59