Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
ambrozijánski -a -o prid. (ȃ) rel. imenovan po milanskem škofu Ambroziju: ambrozijanski obred; ambrozijansko petje
SSKJ
bílje bílj ž mn. (ī ȋ) nekdaj verski obred z molitvami za pokoj umrlega: opravili so bilje za pokojnim / Narod mehkužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli (I. Cankar)
SSKJ
blagoslòv -óva m (ȍ ọ̄) 
  1. 1. rel. prošnja za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: dati, dobiti blagoslov; dvigniti roke k blagoslovu; materin blagoslov / apostolski blagoslov papežev
    // v krščanstvu obred z znamenjem križa: blagoslov z monštranco / zvoniti k blagoslovu k popoldanskemu cerkvenemu opravilu
    // blagoslov oljk blagoslovitev
  2. 2. vznes. kar povzroča srečo, korist: ta človek je blagoslov za hišo / na tej hiši počiva božji blagoslov; klicati blagoslov na polje srečo, obilje; občutiti blagoslov dela; Vse blagoslove tebi, Ljubljana! (I. Cankar)
    ●     vznes. zakonski blagoslov otroci
  3. 3. nav. iron. privoljenje, potrditev: dati blagoslov za kaj; Kar se je dotlej godilo več ali manj prikrito, je dobilo najvišji blagoslov (B. Ziherl)
    ♦     etn. hišni blagoslov podoba z nabožnim besedilom
SSKJ
blagoslovíti -ím dov., blagoslóvil (ī í) 
  1. 1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: duhovnik je blagoslovil množico / ob slovesu ga je mati blagoslovila
    // v krščanstvu opraviti verski obred ob kakem predmetu: blagosloviti jedi, kapelico, zvon
  2. 2. vznes., navadno v zvezi z bog podeliti komu srečo, obilje: bog te blagoslovi! / Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi! (S. Gregorčič)
    ●     ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; vznes. Bog je blagoslovil njun zakon imela sta dosti otrok
    blagoslovljèn -êna -o tudi blagoslóvljen -a -o 
    1. 1. deležnik od blagosloviti: blagoslovljena sveča, voda / njihovo prizadevanje je bilo blagoslovljeno / vznes. njegova žena je blagoslovljena, je v blagoslovljenem stanju noseča
    2. 2. vznes. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: blagoslovljeni kraji, kjer sem preživel mladost; blagoslovljene tiste ure!
SSKJ
cár -ja m (ȃ) 
  1. 1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladar: ruski car; srbski car Dušan / star. beli car ruski
  2. 2. star. cesar: francoski, turški car / pesn. pridi, pridi, višine car [sonce], med svoje služabnice zveste (O. Župančič)
    ●     žarg., šol. zeleni car študent višjega letnika, ki vodi šaljivi obred sprejemanja brucov v študentovsko skupnost
SSKJ
celebrírati -am nedov. in dov. (ȋ) rel. opravljati slovesen obred: celebrirati pri slovesni maši
SSKJ
ceremónija -e ž (ọ́) ekspr. slavnost, obred po ustaljenih predpisih: opraviti pogrebne ceremonije; dvorne ceremonije; ceremonija kronanja
// nav. mn., pog. pretirano ravnanje po družabnih pravilih: samo nobenih ceremonij; kaj pa je treba teh ceremonij; predstavil se je brez ceremonij
● ekspr. ne uganjaj ceremonij ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem
SSKJ
čaróvniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na čarovnike ali čaranje: čarovniški obred / čarovniški proces
SSKJ
darítev -tve ž (ȋ) 
  1. 1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja darov božanstvu: opraviti daritev; poganske daritve / klavna, pitna, žgalna daritev; v krščanstvu sveta daritev maša
    // vznes. požrtvovalno delo, žrtvovanje: Daritev bodi ti življenje celo (S. Gregorčič)
  2. 2. glagolnik od dariti: daritev posestva
SSKJ
darítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na daritev: daritveni obred; daritvena žival / daritvena pogodba darilna
● knjiž., ekspr. v tej aferi je bil on daritveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo
SSKJ
konfirmácija -e ž (á) 
  1. 1. knjiž. uradna potrditev: to je bila konfirmacija obstoječega pravnega reda
  2. 2. rel. birmi podoben obred pri protestantih: pastor ga ni hotel pripustiti h konfirmaciji
SSKJ
konsekrácija -e ž (á) rel. obred, pri katerem se posveti oseba ali stvar; posvetitev, posvečenje: asistiral je pri konsekraciji / konsekracija oltarja
SSKJ
kŕst -a m (ȓ ŕ) 
  1. 1. v krščanskem okolju obred, s katerim se kdo sprejme med kristjane: nesti otroka h krstu; dobiti ime pri krstu / biti pri krstu biti krščen
    ♦     rel. prvi od sedmih zakramentov katoliške cerkve
  2. 2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom podelitev imena pri slavnostni predaji v uporabo: krst ladje, tovarne
  3. 3. ekspr., navadno s prilastkom dogodek, ki simbolizira začetek, nastop kake dejavnosti: prestal je svoj govorniški, politični krst; smučarski krst / lovski krst
    ●     ekspr. noben krst ni mogel več pomagati nihče; ekspr. igra je doživela svoj odrski krst bila je prvič uprizorjena; ekspr. prestati ognjeni krst prestati prvo bitko; ekspr. živega krsta nisem videl nikogar
SSKJ
kŕsten -tna -o prid. (r̄) nanašajoč se na krst: krstni in birmanski boter; krstni obred; velika krstna pojedina / krstni kamen; krstni list dokument s podatki o krstu kake osebe; krstna knjiga knjiga, v katero se vpisujejo krščenci; krstno ime ime, ki se dobi pri krstu
// krstna izvedba domače drame; svečana krstna predstava
● star. krstni list izpisek iz rojstne matične knjige; star. krstno ime (rojstno) ime
SSKJ
líbera -e ž (ȋ) rel., nekdaj obred za pokojnika, pri katerem se moli, poje latinska molitev z začetkom: Libera me: maša z libero / peti libero
SSKJ
máša -e ž (á) 
  1. 1. rel. glavni verski obred, ki ga opravlja duhovnik pri oltarju: mašo bo opravil župnik / črna maša ki se opravlja v črnih oblačilih za umrle; nedeljska, slovesna maša; nova maša prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju; zlata maša; tiha maša brez petja
    // ljudje gredo od maše; iti k maši; biti pri maši
    // besedilo za ta obred: knjiga obsega nedeljske in praznične maše
  2. 2. muz. skladba na mašno liturgično besedilo: skladatelj je napisal tri maše / vélika maša
  3. 3. nižje pog., z oslabljenim pomenom, v zvezi gôtova maša poudarja trditev: tako bo, pa gotova maša
    ●     pog. dati za mašo dati honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu; nar. mala maša praznik Marijinega rojstva 8. septembra; mali šmaren; nar. velika maša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren; nar. med mašami čas od 15. avgusta do 8. septembra; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme
SSKJ
mistêrij -a m (é) 
  1. 1. lit. srednjeveško dramsko delo, ki obravnava snov iz biblije: igrati, uprizoriti misterij; božični, velikonočni misteriji; misteriji, mirakli in moralitete
  2. 2. v nekaterih orientalskih in antičnih religijah tajni verski obred, dostopen samo nekaterim: udeleževati se misterijev / elevzinski misteriji pri starih Grkih slavje s skrivnostnimi verskimi obredi v mestu Elevsina v čast boginjama Demetri in Persefoni
  3. 3. knjiž., navadno s prilastkom skrivnost, nedoumljivost: verjeti v misterij umetnosti; življenje je velik, globok misterij; misterij narave, smrti / ekspr. razkrili so misterij letalske nesreče; misteriji mesta
SSKJ
obrèd -éda m (ȅ ẹ́) navadno s prilastkom  
  1. 1. javno slovesno dejanje v predpisani, ustaljeni obliki sploh: laični obredi pri podelitvi imena; poročni obred na magistratu; to so bili stari pravni obredi; obred promocije
    // javno versko dejanje v predpisani, ustaljeni obliki: udeležiti se obreda; duhovnik opravlja obrede / pogreb s cerkvenim obredom; verski obred / magični obredi prvotnih ljudstev
    ♦     etn. pomladanski obredi; ženitovanjski obred
    // ed., rel. skupek pravil, določil, po katerih se opravlja bogoslužje: v pravoslavni cerkvi se uporablja vzhodni obred; katoliška cerkev zahodnega obreda / opraviti mašo po vzhodnem obredu / velikonočni obred
  2. 2. nav. šalj. dejanje, opravilo: večerja je pri nas družinski obred; umivanje las je zanjo pravi lepotni obred / obred pospravljanja
SSKJ
obréden -dna -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na obred: obredno besedilo / obredni jezik je bil takrat latinski; obredne knjige; obredna posoda; obredna oblačila / črnski obredni plesi; obredne maske
    ♦     etn. obredni kruh kruh, pečen ob krstu, poroki in za določene praznike; obredne pesmi
  2. 2. ekspr. slovesen, svečan: oče je natakal vino z obrednimi kretnjami
    obrédno prisl.: obredno si natlačiti pipo; obredno se posloviti
    ●     biti obredno čist v judovski religiji biti tak, da sme opravljati verski obred ali se ga udeležiti; biti tak, da sme biti darovan pri verskem obredu
SSKJ
opravílo -a s (í) 
  1. 1. kar kdo opravlja, dela: to opravilo ga veseli; zmotiti koga pri važnem opravilu; odgovorno, težko opravilo; tudi njihovo opravilo je častno / nabiranje jagod je prijetno opravilo / mn.: drobna opravila; pomladanska opravila v vinogradu / mn.: domača opravila; biti spreten za mehanična opravila
  2. 2. rel. verski obred, zlasti maša: opravilo je končano in ljudje se razhajajo; prihajati k opravilu; slovesno opravilo / popoldansko opravilo / v tej cerkvi je le redkokdaj opravilo
  3. 3. nav. mn., star. opravek: opravila so ga zadržala; nujna opravila / iti po svojih opravilih / službena opravila
  4. 4. nav. mn., knjiž., s prilastkom delovanje, funkcija: na ta telesna opravila človek ne more neposredno vplivati; življenjska opravila v organizmu so prenehala; opravila možganov
  5. 5. knjiž., redko glagolnik od opraviti: opravilo naloge
    ●     star. njeno edino opravilo je bilo varovanje otrok naloga, dolžnost; star. spoznal je, da ima opravila s čudnim človekom opravka; star. imam mnogo opravila dela; star. napadalec je mislil, da bo imel z menoj lahko opravilo da me bo lahko premagal; star. s tem si mi naložil težko opravilo nalogo
Število zadetkov: 63