Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
celebrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; celebríranje (ȋ) |opravljati slovesen obred|
Celotno geslo Frazemi
céna Frazemi s sestavino céna:
plačáti visôko céno [za kàj], popóprane céne, za nobêno céno, za vsáko céno, zasoljêna céna, zasoljêne céne
Prekmurski
ceremónia -e ž ceremonija, obred: opominanye ino czeremónia KŠ 1754, 188; Moj'zeſove právde i czeremonie zdr'závanye KŠ 1771, 555; z-vnougimi právdami, i czeremóniami navküpe KM 1796, 38
Celotno geslo eSSKJ16
ceremonij -a samostalnik moškega spola
1. javno versko dejanje ali dogajanje, navadno s simbolnim pomenom, katerega potek je ustaljen, predpisan; SODOBNA USTREZNICA: verski obred
1.1 predpis, ki določa potek tega dejanja ali dogajanja
FREKVENCA: 24 pojavitev v 7 delih
SSKJ²
ceremónija -e ž (ọ́)
ekspr. slavnost, obred po ustaljenih predpisih: opraviti pogrebne ceremonije; dvorne ceremonije; ceremonija kronanja
// nav. mn., pog. pretirano ravnanje po družabnih pravilih: samo nobenih ceremonij; kaj pa je treba teh ceremonij; predstavil se je brez ceremonij
● 
ekspr. ne uganjaj ceremonij ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem
Pravopis
ceremónija -e ž (ọ̑) slavnost; obred; poud. predstaviti se brez ceremonij |brez pretirane vljudnosti|
Celotno geslo Etimološki
ceremọ́nija -e ž
Pleteršnik
ceremǫ́nija, f. die Ceremonie; — prim. obred.
Celotno geslo eSSKJ16
ceremonija -e (ceremonija, ceremonja°, ceromonija) samostalnik ženskega spola
1. javno versko dejanje ali dogajanje, navadno s simbolnim pomenom, katerega potek je ustaljen, predpisan; SODOBNA USTREZNICA: verski obred
1.1 predpis, ki določa potek tega dejanja ali dogajanja
1.2 versko to dejanje, ki je bilo postavljeno od Kristusa in s katerim je človek posvečen, prejme božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: zakramentalni obred
FREKVENCA: 117 pojavitev v 18 delih
Celotno geslo eSSKJ16
copranje -a (cupranje, cuprajne, cuprane, cuprajnje) samostalnik srednjega spola
1. dejanje, s katerim se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovnija
2. dejavnost, pri kateri se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovništvo
2.1 protestansko, slabšalno verski obred, ki ni v skladu z Biblijo
FREKVENCA: 7 pojavitev v 5 delih
Celotno geslo Pohlin
coprati [cọ̑prati cọ̑pram] nedovršni glagol

čarati, coprati

Celotno geslo eSSKJ16
coprati -am (cuprati, coprati) nedovršni glagol
1. kdo; koga z nadnaravnimi silami vplivati na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarati
1.1 protestansko, slabšalno, kdo opravljati verski obred, ki ni v skladu z Biblijo
FREKVENCA: 18 pojavitev v 12 delih
Celotno geslo eSSKJ16
coprnija -e (cuprnija, coprnija, coprnja°) samostalnik ženskega spola
1. dejanje, s katerim se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovnija
2. dejavnost, pri kateri se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovništvo
2.1 protestansko, slabšalno verski obred, ki ni v skladu z Biblijo
FREKVENCA: 60 pojavitev v 19 delih
SSKJ²
čarôvniški -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na čarovnike ali čaranje: čarovniški obred / čarovniški proces
Pravopis
čarôvniški -a -o (ȏ) ~ obred
čarôvniškost -i ž, pojm. (ȏ)
da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
SSKJ²
darítev -tve ž (ȋ)
1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja darov božanstvu: opraviti daritev; poganske daritve / klavna, pitna, žgalna daritev; sveta daritev v krščanstvu maša
// vznes. požrtvovalno delo, žrtvovanje: Daritev bodi ti življenje celo (S. Gregorčič)
2. glagolnik od dariti: daritev posestva
Celotno geslo Sinonimni
darítev -tve ž
v različnih religijah slavnostni obred dajanja darov božanstvupojmovnik
SINONIMI:
žrtvena daritev, darovanje, žrtvovanje, star. dar, star. žrtev
GLEJ ŠE SINONIM: darovanje
GLEJ ŠE: maša, žrtvovati, dar
SSKJ²
darítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na daritev: daritveni obred; daritvena žival / daritvena pogodba darilna
 
knjiž., ekspr. v tej aferi je bil on daritveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo
Pravopis
darítven -a -o (ȋ)
darítveni -a -o (ȋ) ~ obred
darítvenost -i ž, pojm. (ȋ)
Število zadetkov: 205