obrèzati -réžem tudi obréjzati -réjžem dov.
1. obrezati, odrezati kaj od celote: Nojétje szo trdi, csesztô sze morejo obrezati KAJ 1870, 34
2. obredno odrezati sprednji del kožice na spolnem udu: vlovlenyé 'Zidovov ga obrej'ze KŠ 1771, 631
obrèzati se -réžem se tudi obréjzati se -réjžem se obredno dati se obrezati: je nej primárjani, naj ſze obrej'ze KŠ 1771, 559; kaj, csi ſze ne obrej'zete ne morete ſze zvelicsati KŠ 1771, 388; ka bi ſze obrezalo to dejte KŠ 1771, 169
obrézani tudi obréjzani -a -o obrezan: Obrezan ſzam ouſzmi dén KŠ 1771, 596; Obrezani je ſto pozváni KŠ 1771, 502; Na ouſzmi dén je on obrejzani BKM 1789, 50
Zadetki iskanja
Prekmurski
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
obrezati dov., F10, accidere, obrésati, perrésati, ſe kai permeriti; amputo, -are, odſékati, odréẛati, obréẛati; circumcidere, okuli obréẛati; circuncidere, obréẛati; circunscindere, okuli obréẛati, obṡékati; desecare, odshagati, ali obréṡati; desecare vitem, terto obréṡati; exputare, okléſtiti, obréṡati; exungulare, nohty obréṡati, parkle iſtergati; putare vites, terſje, ali vinṡke térte obréṡati
Svetokriški
obrezati -režem dov. obrezati, tj. 1. odrezati del prepucija: on, njegovi otrozy, inu drushina ſe imaio obresat nedol. ǀ dokler ſo bili vshe per lejtah, ſe ſo sramovali puſtiti obresat nedol. ǀ ta mladi Firsht Sichen ſe je bil taku mozhnu ſalubil v'to lepo Dekilzo Dino, de ſe je bil puſtil obreſat nedol. ǀ Abraham de bi exempel dal ſvojm otrokam, inu hlapzom, nerpoprei ſam ſebe obreshe 3. ed. ǀ Sephora kadar letu vidi prezej popade otroka, ter ga ſama obrejshe 3. ed. ǀ on nej obresal del. ed. m ſvojga Synu ǀ ta oſſmi dan ſo bily Chriſtuſa obresali del. mn. m 2. obdelati z rezilom: Draksler on nej ſtuaril taiſti zhok, temuzh li ga je obreſal del. ed. m
Celotno geslo
Megiser
obrezati dovršni glagol
Besedje16
obrezati glag. dov. ♦ P: 15 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Pleteršnik
obrę́zati se, -zam se, vb. impf. = obregati se, unwillig o. trotzig antworten: neukretno se obrezati in sračiti, Levst. (Zb. sp.); — sich zieren, M., Rib.; — koren: ręg-; prim. režati.
Besedje16
Besedje16
Pleteršnik
Pleteršnik
obrẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad obrezati; beschneiden; les o., Bauholz zuhauen, Cig.; kamen o., einen Stein behauen, Cig.
Pleteršnik
obrezováti se, -ȗjem se, vb. impf. = obrezati se, obregati se, unwillig oder trotzig antworten, C.; — o. se nad kom, jemanden schelten, auf jemanden losschreien, C.; = zadirati se nad kom, Z.
Vorenc
obsekati dov., F6, circumsecare, obſékati, okléſtiti; circunscindere, okuli obréẛati, obṡékati; circunsecare, okuli obſekati, obṡhagati; destringere, poſékati, podréti, obſékati, okléſtiti; interlucare, enu drivu obſékati, okléſtiti; truncare, odſékati, odrobiti, okruliti, obſékati
Vorenc
odrezati dov., F14, abscídere, odréẛati; abscíndere, prózh odréẛati; ad vivum resecare, do ṡhiviga odréṡati; amputo, -are, odſékati, odréẛati, obréẛati; denasare, nus odréṡati, ob nus perpraviti; elingvare, jeṡik odréṡati; malleolus, -li, tudi ena leitoṡhnîa mladiza na vinṡki terti, katera ſe odreṡhe inu pogroba; praecidere, preſékati, odſékati, odréṡati; praesegmen, -nis, odreiṡik, kar ſe prózh odreiṡhe, ali odſeik; recidere, â caedo, odſékati, odréṡati; rescindere, reſſékati, ſeſſékati, reṡréṡati, odréṡati, odreṡovati; saccularius, -rÿ, kateri po arṡhetih krade, ali moſhnó odréṡhe; sarmentum, -ti, tú riṡjè od vinṡkih tert, tú kar ſe od nyh odreiṡhe; supputare, ſpodreiṡati, ſpúd odreiṡati
Vorenc
odsekati dov., F14, amputo, -are, odſékati, odréẛati, obréẛati; decacuminare, oſhpizhiti, ali verhe odſékati, drevje ſhtuzati; decollare, glavó odſékati; demutilare, odſékati, odrobiti; deputare, tudi prózh odſékati; detruncare, odſékati; emancare, rokó odſékati; excidere, â caedo, odſékati, iṡpaſti, ṡreṡati; mutilare, poṡhtuzati, en glid odſékati; obtruncare, odſékati, odrobiti; praecidere, preſékati, odſékati, odréṡati; proscindere, preſeikati, naprei odſeikati, odrobiti; recidere, â caedo, odſékati, odréṡati; truncare, odſékati, odrobiti, okruliti, obſékati
Vorenc
okoli prisl., F160, ambio, -ire, okuli hoditi, obdati; circa, circum, okuli, poleg, bliṡi; circumactus, okuli gnán, okuli ẛaſſipan; circumcidere, okuli obréẛati; circunfluit aqua, voda okuli tezhe; oberrare, ſe okuli ſem ter tám klatiti; vallare, ṡagraditi, obdati, okuli ṡaſipe ſturiti
SSKJ²
okrájek -jka m (ȃ)
1. knjiž., navadno s prilastkom rob1, obrobje: okrajek gozda / ovce na okrajku črede so se vznemirile / za okrajki hribov leži mesto / razvleči testo in obrezati debele okrajke
// zastar. rob1, konec1: nasloniti komolec na okrajek naslonjala / potegniti okrajke plašča k sebi
2. zastar. nezoran, travnat del med njivami; meja: pustiti voz na okrajku
3. nav. mn., knjiž., zastar. krajevec, krajec: klobuk s širokimi okrajki
// del pokrivala, ki se da zavihati; naušnik: potegniti si okrajke kape na ušesa
4. knjiž., zastar. obroba, obšitek: nosili so suknje z rdečimi, širokimi okrajki
● star. med kosi kruha v košarici je izbral okrajek krajec; knjiž. obrezal je liste in okrajke pometel obrezke; zastar. napisati opombe na okrajek rob; knjiž. golobi so sedali na okrajke stavbe poličke, nadzidke; zastar. zabiti odprtino z okrajki krajniki
♦ alp. ozek prečni pomol v steni; anat. končni del dolge cevaste kosti; epifiza
1. knjiž., navadno s prilastkom rob1, obrobje: okrajek gozda / ovce na okrajku črede so se vznemirile / za okrajki hribov leži mesto / razvleči testo in obrezati debele okrajke
// zastar. rob1, konec1: nasloniti komolec na okrajek naslonjala / potegniti okrajke plašča k sebi
2. zastar. nezoran, travnat del med njivami; meja: pustiti voz na okrajku
3. nav. mn., knjiž., zastar. krajevec, krajec: klobuk s širokimi okrajki
// del pokrivala, ki se da zavihati; naušnik: potegniti si okrajke kape na ušesa
4. knjiž., zastar. obroba, obšitek: nosili so suknje z rdečimi, širokimi okrajki
● star. med kosi kruha v košarici je izbral okrajek krajec; knjiž. obrezal je liste in okrajke pometel obrezke; zastar. napisati opombe na okrajek rob; knjiž. golobi so sedali na okrajke stavbe poličke, nadzidke; zastar. zabiti odprtino z okrajki krajniki
♦ alp. ozek prečni pomol v steni; anat. končni del dolge cevaste kosti; epifiza
Celotno geslo
Kostelski
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 72
Dostopnost