Zadetki iskanja
1. obrezati, odrezati kaj od celote: Nojétje szo trdi, csesztô sze morejo obrezati KAJ 1870, 34
2. obredno odrezati sprednji del kožice na spolnem udu: vlovlenyé 'Zidovov ga obrej'ze KŠ 1771, 631
obrèzati se -réžem se tudi obréjzati se -réjžem se obredno dati se obrezati: je nej primárjani, naj ſze obrej'ze KŠ 1771, 559; kaj, csi ſze ne obrej'zete ne morete ſze zvelicsati KŠ 1771, 388; ka bi ſze obrezalo to dejte KŠ 1771, 169
obrézani tudi obréjzani -a -o obrezan: Obrezan ſzam ouſzmi dén KŠ 1771, 596; Obrezani je ſto pozváni KŠ 1771, 502; Na ouſzmi dén je on obrejzani BKM 1789, 50
1. knjiž., navadno s prilastkom rob1, obrobje: okrajek gozda / ovce na okrajku črede so se vznemirile / za okrajki hribov leži mesto / razvleči testo in obrezati debele okrajke
// zastar. rob1, konec1: nasloniti komolec na okrajek naslonjala / potegniti okrajke plašča k sebi
2. zastar. nezoran, travnat del med njivami; meja: pustiti voz na okrajku
3. nav. mn., knjiž., zastar. krajevec, krajec: klobuk s širokimi okrajki
// del pokrivala, ki se da zavihati; naušnik: potegniti si okrajke kape na ušesa
4. knjiž., zastar. obroba, obšitek: nosili so suknje z rdečimi, širokimi okrajki
● star. med kosi kruha v košarici je izbral okrajek krajec; knjiž. obrezal je liste in okrajke pometel obrezke; zastar. napisati opombe na okrajek rob; knjiž. golobi so sedali na okrajke stavbe poličke, nadzidke; zastar. zabiti odprtino z okrajki krajniki
♦ alp. ozek prečni pomol v steni; anat. končni del dolge cevaste kosti; epifiza
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »