Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
cíkličen cíklična cíklično pridevnik [cíkličən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki je v zvezi z dejstvom, prepričanjem, da kaj obstaja, poteka, se spreminja na tak način
    2. v obliki ciklični ki je iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
    3. v obliki ciklični ki je v zvezi s sorazmerno nestabilnostjo, za katero so značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti
    4. v obliki ciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v sklenjeni verigi, povezani v obroč
STALNE ZVEZE: ciklični čas
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. zyklisch, frc. cyclique, angl. cyclic in lat. cyclicus iz gr. kyklikós, iz ↑cikel
Celotno geslo eSSKJ
heterocíklični heterocíklična heterocíklično pridevnik [heterocíklični]
    iz kemije pri katerem so atomi, navadno ogljika in še enega elementa, razporejeni v sklenjeni verigi, povezani v obroč
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. heterozyklisch, iz novoklas. hetero.. ‛različen, raznolik, drugačen’ iz gr. héteros ‛eden izmed dveh, drugi, drugačen, različen’ + ↑cikličen

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
álka -e ž (ȃ)
tekmovalno jahanje v Sinju, pri katerem mora jezdec s kopjem sneti viseč obroč: zmagal je na alki
// ta obroč: tekmovalec je v največjem diru skušal zadeti alko
SSKJ²
astragál -a m (ȃ)
arhit. kolobar, obroč med stebrom in kapitelom, navadno razčlenjen:
SSKJ²
bandáža -e ž (ȃ)
1. med., šport. tesna poveza, zlasti za zavarovanje in utrditev sklepov: ortopedska bandaža
2. žel. zamenljiv obroč na platišču železniškega kolesa:
SSKJ²
bénz... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzaldehid
SSKJ²
benzén... prvi del zloženk (ẹ̑)
kem. nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzensulfonat
SSKJ²
benzénov -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na benzen: benzenovi derivati; benzenov obroč geometrična oblika medsebojne povezave šestih ogljikovih atomov v molekuli benzena
SSKJ²
bénzo... prvi del zloženk (ẹ̑)
kem. nanašajoč se na spojine, ki imajo benzenov obroč: benzokinon
SSKJ²
cánkarjevec -vca m (á)
pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Cankarjeve brigade: cankarjevci so prebili obroč
SSKJ²
centríren -rna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na centriranje: centrirni obroč, rob
SSKJ²
césten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na cesto: cestni ovinek; ves bel je od cestnega prahu; vročina kar puhti od cestnega tlaka / cestna razsvetljava, svetilka / v načrtu je več cestnih podvozov; modernizacija cestnega omrežja / cestni promet; električna cestna železnica; cestna vozila / stavbni in cestni delavci; cestni valjar / cestni obroč cesta, pot, speljana v obliki obroča okrog naseljenega kraja; cestna ovira podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče, namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje
♦ avt. cestna služba organizirana tehnična pomoč avtomobilistom na turistično pomembnih cestah; ekon. cestni sklad sklad za gradnjo in vzdrževanje cest
SSKJ²
diadém -a m (ẹ̑)
dragocen okrasni obroč ali trak okoli glave, navadno kot znamenje časti in dostojanstva, načelek: cesarju so prinesli zlat diadem in škrlaten plašč; diadem z diamanti
// temu podoben ženski nakit: v laseh se ji lesketa diadem; bleščeč diadem ji obkroža čelo
SSKJ²
dŕsen -sna -o tudi -ó prid. (r̄)
1. ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca: cesta je bila zvožena in drsna; vzpenjala sta se po strmem, drsnem pobočju; pren. ta teorija se giblje na precej drsnem območju
2. nanašajoč se na drsenje: drsna ploskev smuči / karnise z drsnimi tiri; kuhinjske omare z drsnimi vrati
♦ aer. drsni let spuščanje jadralnega ali motornega letala pri odvzetem plinu pod najmanjšim možnim kotom; elektr. drsni obroč kovinski obroč, po katerem teče električni tok v rotor ali iz njega; drsni upor upor z drsnikom za spreminjanje električne upornosti; grad. drsni opaž premični opaž, ki se uporablja pri gradnji večjih betonskih zgradb; teh. drsni ležaj ležaj, pri katerem je med vrtečim se in mirujočim delom samo plast maziva
    drsnó prisl., v povedni rabi:
    zjutraj je bilo zelo drsno
SSKJ²
ekscéntričen tudi ekscêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é)
1. ki nima osrednje točke v svojem središču, izsreden: ekscentričen obroč; ekscentrične mreže pajkov / ekscentrična rast bule
2. knjiž. ki se zelo razlikuje od običajnega, normalnega; nenavaden, opazen: ekscentrična obleka; ekscentrične geste / dajal je ekscentrične izjave; ekscentrične navade / nav. ekspr. bila je precej ekscentrična neuravnovešena, čudaška
♦ gozd. ekscentrično deblo deblo, ki nima stržena v sredini; grad. ekscentrična obremenitev obremenitev, ki ne deluje na sredino konstrukcije; obrt. ekscentrična stiskalnica ekscentrska stiskalnica
SSKJ²
fiksíren -rna -o prid. (ȋ)
ki se rabi za fiksiranje: fiksirni obroč, vijak
♦ fot. fiksirna kad; fiksirna kopel
SSKJ²
góž2 -í ž (ọ̑)
1. vez, ki veže oba dela cepca: zamenjati gož
2. obroč, zanka na jarmu za oje: vtakniti oje v gož; verigasta gož
SSKJ²
gúma -e ž (ȗ)
1. elastična snov, dobljena z vulkanizacijo kavčuka: proizvajati gumo; prevleči z gumo; mehka guma; industrija gume; igrače, tla iz gume / sintetična, umetna guma / penasta guma zelo elastična, luknjičava sintetična snov; surova guma kavčuk
2. izdelek iz te snovi: tesnilna guma za ekonom lonec; gorski čevlji z rebrasto gumo z rebrastimi gumijastimi podplati
// obroč iz te snovi za na kolo vozila, plašč: kupiti nove gume; zamenjati gume pri avtomobilu / avtomobilska guma; zimske gume globoko narezane; guma za motor, za kolo
3. med. bula, značilna za tretji stadij sifilisa: pojavitev gum
SSKJ²
gúmitvíst -a m (ȗ-ȋ)
otroška igra, pri kateri se izmenično preskakuje trakova v obroč zvezane napete elastike: skakati gumitvist; igrati se ristanc in gumitvist
SSKJ²
hulahúp1 tudi hula-hoop -a [hula-húp] m (ȗ)
igra, pri kateri vrti igralec obroč okrog svojega telesa: igrati hulahup; v prid. rabi: hulahup obroč
Število zadetkov: 258