1. izpostavljati del, dele telesa (bolnika) delovanju žarkov, sevanja zaradi zdravljenja ali krepitve: v povprečju obsevajo več sto bolnikov na dan; obsevali so ga in poslali domov; obsevati glavo, trebuh, vrat; obsevati z laserjem, ultravijoličnimi žarki / obsevati z višinskim soncem
♦ med. obsevati metastaze, tumorje
2. nedov. obdajati s svetlobo: mesec obseva cesto; jutranje sonce obseva planine / svetilka medlo obseva prostor osvetljuje; pren., ekspr. nasmeh je obseval njen obraz
● ekspr. ni vreden, da ga sonce obseva slab, ničvreden je
- obsévan -a -o:
bil je obsevan