Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je njegov avtor, imetnik, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki anonimni pri uporabi, delovanju, izvajanju katerega so osebni podatki udeleženih, zlasti ime in priimek, neznani, prikriti
      1.3. v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se, navadno zaradi velikega števila udeleženih, ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani ali so manj relevantni
    2. ki ni splošno znan, slaven
STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
SSKJ²
deklaratóren -rna -o prid. (ọ̑)
pravn., v zvezi deklaratorna sodba sodba, s katero se obtožba zavrne:
SSKJ²
inkriminácija -e ž (á)
knjiž. obdolžitev, obtožba: njegove besede so inkriminacija
♦ pravn. določitev kakšnega dejanja za kaznivo dejanje
Pravopis
inkriminácija -e ž, pojm. (á) neobč. obdolžitev, obtožba
Pravo
kázenska obtôžba -e -e ž
Jezikovna
Kdo je vršilec: »predlog ustavne obtožbe Janeza Janše«

Predlog ustavne obtožbe Janeza Janše. Nepoučeni bi pomislil, da je Janez janša podal predlog ustavne obtožbe. Proti komu?

Pravopis
konstruíran -a -o (ȋ) sodobno ~ stroj; slabš. ~a obtožba |izmišljena|
konstruíranost -i ž, pojm. (ȋ)
SSKJ²
krív -a -o prid. (ȋ í)
1. ki se odklanja, izstopa iz osnovne smeri: kriva črta; vse ploskve so krive; ravnilo je proti koncu krivo / kriv gaber / za klobukom je nosil kriva peresa krivčke, krivce
// ki je tak zaradi svojega namena: kriv nož; kriva sablja / v roki je držal krivo palico
// ki nima naravne, pravilne oblike: kriv nos; imel je kriv prst; krive noge / ekspr. posušen in kriv starec
2. v povedni rabi ki je povzročil kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: te nesreče je on kriv; biti kriv smrti; oče je kriv za tako stanje; čutiti se krivega / ekspr.: sam si je kriv; jaz mu nisem kriv
// ki stori, navadno nehote, kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: sodišče je odločilo, da je kriv
3. pravn. ki ni v skladu z dejstvi: kriva obtožba, ovadba; krivo pričevanje; kriva izpoved / kriva prisega kriva izpoved zapriseženega / nastopil je kot kriva priča
// ekspr. lažen, napačen: dobil je krive informacije; širiti krive vesti
// star. ki vsebuje kaj, kar v določenem okolju ni priznano za pravo, pravilno: širiti krive nauke; krivi nazori / kriva vera za pripadnike določene krščanske veroizpovedi vera, ki je zaradi nepriznavanja kake dogme druga, drugačna / po deželi so hodili krivi preroki
● ekspr. kriv pogled sovražen, nenaklonjen; ekspr. hoditi po krivih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; pesn. sreča kriva nesreča; ekspr. ti učiš pa krivo vero tvoji nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami
    krívo prisl.:
    krivo se držati; krivo govoriti, misliti; krivo me je razumel; krivo soditi človeka; krivo raščene noge
    krívi -a -o sam.:
    po krivem dolžiti; publ. spoznali so ga za krivega sodišče je odločilo, da je kriv
Celotno geslo Frazemi
lèv Frazemi s sestavino lèv:
boríti se kot lèv, braníti se kàkor lèv, hráber kàkor lèv, hráber kot lèv, pogúmen kot lèv
SSKJ²
nèsklépčen -čna -o prid. (ȅ-ẹ̑)
ki ni sklepčen: občni zbor je bil zaradi premajhne udeležbe nesklepčen
♦ pravn. nesklepčna obtožba, sodba obtožba, sodba, ki ni logično utemeljena
Pravopis
ob..1 [poudarjeno òb] predp.; varianta ób..2 (Óbrh) po umiku naglasa; pred b, p, pogosto pred c, č, d, g, h, k, s, v, ž varianta o..2
I. izpredložna glag.
1. 'obkrožanje' obíti, objádrati, obkolíti, obkosíti, obložíti, opírati; ogrníti, okováti, ovíti
2. 'pot ali razmeščenost' oblétati, obrêsti
3. 'začetek ali nadaljevanje stanja' obležáti, obmirováti, obsedéti, obstáti, obviséti; ocvetlíčiti
4. 'jemanje, izgubljanje' obráti, obrabíti (se), obigráti; oklátiti, oskúbsti
5. '(ponovno) vzpostavljanje' obnovíti; obudíti
6. 'opremljanje' obdávčiti, oborožíti
II. izpredložna imenska obméjek, obmóčje, obróbje, Obsótelje; obcésten, občásen; obmóčen; obsoréj; ohíšje, ožílje
III. izpodstavna obnóva, obrába, obtôžba, obdarítev, oblétnica; obvézen, obstójen; odrgnína, osíp
SSKJ²
ob... predpona
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) usmerjenosti dejanja okrog česa, na kaj: obiti, objahati / občrtati, obkvačkati / obkositi, obžeti / oblepiti, obložiti
b) usmerjenosti dejanja mimo česa: objadrati, obplezati
c) opravljenega premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: obhoditi, obletati
č) izgube, odstranitve česa: obglodati, obklesati, obrati / obstreliti / obrabiti
d) nastopa stanja ali usmerjenosti dejanja v stanje, kot ga nakazuje osnovni glagol: obležati, obmirovati, obviseti / obnoviti / obnoreti
e) nadaljevanja stanja, kot ga nakazuje osnovni glagol: občepeti, obsedeti
f) deležnosti tega, kar izraža osnova: obdavčiti, obljuditi, oborožiti
g) same dovršnosti: občutiti
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: obdaritev, obhod, obtožba
3. v imenskih sestavljenkah za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: obcesten, občasen, obletnica
SSKJ²
obtôžba -e ž (ō)
1. glagolnik od obtožiti: njegove obtožbe nič ne veljajo; pesnik poostri obtožbo proti stanju v družbi; vznemiril jo je s svojimi obtožbami
2. pravn. pisna ali ustna zahteva upravičenega tožilca v kazenskem postopku, s katerim se zahteva glavna obravnava in obsodba obdolženca: ovreči, razširiti, umakniti, vložiti obtožbo
Pravopis
obtôžba -e ž (ó; ȏ) prizadeti prijatelja z ~ami; ~ zoper storilca
Celotno geslo Sinonimni
obtôžba -e ž
kar izraža oceno, da je kdo kriv za kajpojmovnik
SINONIMI:
obdolžitev, knj.izroč. inkriminacija, zastar. zatožba
Celotno geslo Etimološki
obtōžba – glej tožīti
Pleteršnik
obtǫ̑žba, f. die Anklage, Cig., M., DZ., nk.
Celotno geslo Hipolit
obtožba samostalnik ženskega spola
Pravo
obtôžba oškodovánca kot tožílca -e -- -- -- ž
Pravo
obtôžba pred ustávnim sodíščem -e -- -- -- ž
Število zadetkov: 39