Zadetki iskanja
Gledališče
Farmacija
Terminološka
Čustvena inteligenca
Ali je pravilneje uporabljati besedno zvezo čustvena inteligenca ali čustvena inteligentnost , ko mislimo na sklop kompetenc in veščin za učinkovitejše zaznavanje, obvladovanje in upravljanje s čustvi? V angleščini se uporablja termin emotional intelligence , v slovenščini pa izraz prevajamo kot čustvena inteligenca . Je ta smiseln in primeren?
Ali je pravilneje uporabljati besedno zvezo čustvena inteligenca ali čustvena inteligentnost , ko mislimo na sklop kompetenc in veščin za učinkovitejše zaznavanje, obvladovanje in upravljanje s čustvi? V angleščini se uporablja termin emotional intelligence , v slovenščini pa izraz prevajamo kot čustvena inteligenca . Je ta smiseln in primeren?
Celotno geslo
eSSKJ
dualízem dualízma samostalnik moškega spola [dualízəm]
- 1. obstoj dveh enakovrednih, dopolnjujočih se delov, polov, ki si navadno nasprotujeta in drug drugega vzpostavljata, definirata
- 2. iz filozofije smer, nazor, ki zagovarja obstoj dveh enakovrednih principov, počel
- 3. državna ureditev nekdanje Avstro-Ogrske, v kateri imata oba dela monarhije skupnega vladarja in vsak svojo ustavo
Farmacija
SSKJ²
gospóstvo1 tudi gospôstvo -a s (ọ̑; ō) knjiž.
1. (politična in gospodarska) oblast: imeti, pridobiti si gospostvo nad narodi / politično gospostvo
♦ zgod. zemljiško gospostvo osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota
2. gospodovanje, vladanje: to je bilo v časih turškega gospostva / človekovo gospostvo nad čustvi obvladovanje, premagovanje / prizadevati si za gospostvo na svetovnem trgu za prevlado, premoč
1. (politična in gospodarska) oblast: imeti, pridobiti si gospostvo nad narodi / politično gospostvo
♦ zgod. zemljiško gospostvo osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota
2. gospodovanje, vladanje: to je bilo v časih turškega gospostva / človekovo gospostvo nad čustvi obvladovanje, premagovanje / prizadevati si za gospostvo na svetovnem trgu za prevlado, premoč
Gledališče
Terminološka
Grafična pismenost
Zanima me slovenski termin za angleški termin graphicacy . Graphicacy je del vizualne pismenosti (ang. visual literacy ), označuje pa sposobnost branja in razumevanja grafikonov, diagramov in zemljevidov.
Zanima me slovenski termin za angleški termin graphicacy . Graphicacy je del vizualne pismenosti (ang. visual literacy ), označuje pa sposobnost branja in razumevanja grafikonov, diagramov in zemljevidov.
Celotno geslo
Frazemi
Terminološka
Integralno varstvo gozdov
V gozdarstvu se uporablja termin integralno varstvo gozdov , ki označuje celostni pristop k varovanju gozdov, pri čemer se daje prednost drugim ukrepom pred uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Prejeli smo predlog, da bi omenjeni termin uskladili s terminom integrirano varstvo rastlin , ki se uporablja na področju agronomije. Ali je menjava termina integralno varstvo gozdov s terminom integrirano varstvo gozdov smiselna?
V gozdarstvu se uporablja termin integralno varstvo gozdov , ki označuje celostni pristop k varovanju gozdov, pri čemer se daje prednost drugim ukrepom pred uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Prejeli smo predlog, da bi omenjeni termin uskladili s terminom integrirano varstvo rastlin , ki se uporablja na področju agronomije. Ali je menjava termina integralno varstvo gozdov s terminom integrirano varstvo gozdov smiselna?
Terminološka
Internet stvari
Zanima me, kateri slovenski termin ustreza angleškemu terminu internet of things ( IoT ), ki označuje internet, v katerega se povezujejo in medsebojno komunicirajo predmeti in naprave. Našla sem naslednje termine: medmrežje stvari , medomrežje stvari , internet stvari . Kateri je po vašem mnenju najustreznejši?
Zanima me, kateri slovenski termin ustreza angleškemu terminu internet of things ( IoT ), ki označuje internet, v katerega se povezujejo in medsebojno komunicirajo predmeti in naprave. Našla sem naslednje termine: medmrežje stvari , medomrežje stvari , internet stvari . Kateri je po vašem mnenju najustreznejši?
Jezikovna
Kako je bolje: »minister za kulturo« ali »kulturni minister«?
Kregamo se, kaj je pravilno. Babi ponori, ko sliši na RA ali TV kulturni minister. Pravi, da so vsi »kao« kulturni, a samo eden je minister za kulturo. Da ne bom rekel kaj narobe, raje preverim pri vas. Hvala.
Terminološka
Kontrolinško poročilo
Zanima me, ali je kontrolinško poročilo pravilen oziroma primeren izraz. Gre za poročilo, ki zajema analizo tako preteklega kot načrtovanega poslovanja podjetja.
Zanima me, ali je kontrolinško poročilo pravilen oziroma primeren izraz. Gre za poročilo, ki zajema analizo tako preteklega kot načrtovanega poslovanja podjetja.
Celotno geslo
Sprotni
korónavírusni pridevnik
- ki je v zvezi s koronavirusi, zlasti zelo nalezljivim koronavirusom SARS-CoV-2
STALNE ZVEZE: koronavirusna bolezen 19
SSKJ²
krepóst -i ž (ọ̑)
1. moralno, značajsko pozitivna lastnost: poveličeval je njegove kreposti; skromnost, zmernost in druge kreposti / star. kreposti naroda dobre lastnosti, odlike
2. star. poštenost, neoporečnost: treba je napraviti take razmere, da bo krepost spoštovana; znan je po svoji kreposti
3. zastar. moč1, krepkost: ohraniti mladeniško krepost / krepost in lepota domačega jezika / spoznati krepost pripomočka učinkovitost
● šalj. je utelešena krepost zelo pošten, zmeren; ekspr. kaj bi se mučil s krepostjo zakaj bi bil zmeren, zdržen
♦ rel. vztrajno obvladovanje moralno negativnih nagnjenj in teženje k dobremu
1. moralno, značajsko pozitivna lastnost: poveličeval je njegove kreposti; skromnost, zmernost in druge kreposti / star. kreposti naroda dobre lastnosti, odlike
2. star. poštenost, neoporečnost: treba je napraviti take razmere, da bo krepost spoštovana; znan je po svoji kreposti
3. zastar. moč1, krepkost: ohraniti mladeniško krepost / krepost in lepota domačega jezika / spoznati krepost pripomočka učinkovitost
● šalj. je utelešena krepost zelo pošten, zmeren; ekspr. kaj bi se mučil s krepostjo zakaj bi bil zmeren, zdržen
♦ rel. vztrajno obvladovanje moralno negativnih nagnjenj in teženje k dobremu
Jezikovna
Lokalizirati ali locirati avto?
Srečali smo se z nenavadno težavo v razlagi pomena besed, in sicer lokalizirati in locirati avto na primer. V SSKJ je le pri besedi lokalizirati naveden pomen 'ugotoviti, določiti kraj, mesto česa', vendar je po mojem mnenju ustrezneje reči, da v tem pomenu nekaj lociram, ne lokaliziram. Pregledala sem pomene v SSKJ in Pravopisu in ne morem se strinjati z razlagami v obeh virih. Ko namreč ugotovim, da je avto v mestu, ga tam lociram, lokaliziram pa požar (ga omejim) ali pa programsko opremo (prevedem v drug jezik); da bi lokalizirala avto (ugotovila, kje je), mi je kot rojeni govorki slovenščine povsem tuje. Glede na to, da sta tako locirati kot lokalizirati glagola iz tujega jezika, se mi zdi smiselno pogledati, kako se prevajata iz ang. besede. Ugotovim lahko, da je za oba izhodišče glagol localize, ta pa se prevaja enakovredno kot locirati in lokalizirati ter določiti kraj. Pogledala sem tudi po Gigafidi, katera raba prevladuje: na prvi pogled je videti, da se lokaliziranje zelo pogosto uporablja za 'omejevanje' ali 'obvladovanje' požarov in ognja ter lokalizacijo v smislu prenosa v neki jezik. Lokaliziranje na primer avta mi je tuje, lociranje avta, težave ('ugotoviti, kje je avto oz. težava') ipd. mi je pa po mojem občutku edino domače. Kaj pa menite vi - predvsem ob razlagah pomena v SSKJ?
SSKJ²
míseln -a -o [misələn in misəln] prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na mišljenje ali misel:
a) računanje je miselni akt; to zahteva miseln napor; človekove miselne in čustvene sposobnosti / negativni, ustaljeni miselni vzorci; spremenila je svoje stare miselne vzorce in postala bolj pozitivna / ekspr. čudil se je njegovi miselni ostrini / biti ustvarjalen na miselnem, teoretičnem področju / otrok je v miselnem razvoju zaostal umskem
b) miselno obvladovanje sveta / to je podpiranje miselne lenobe; biti sposoben velike miselne zbranosti; tedaj se mu je razkrilo miselno ozadje problema
c) ekspr. miselna globina knjige; miselno in čustveno bogastvo; izluščiti miselno jedro / poiskati miselne zveze / ni se mogel vključiti v njegov miselni krog / možni so različni miselni sistemi; ekspr. raziskati njegovo miselno pot od začetkov do danes / ekspr. on je pravi miselni velikan
č) miselna slika je vse bolj bledela
d) sodobni miselni razvoj je šel v drugo smer; napredni miselni tokovi / miselno ozračje na šoli
e) v tem filmu prevladuje miselni ton; to je miselna glasba
2. nanašajoč se na pravilno, logično mišljenje: miselna utemeljenost trditve / delati miselne napake / miselni problemi; miselna igra / ekspr. miselna telovadba; miselno delo ga utruja umsko
3. v zvezi miselni svet skupek misli, pojmov, sodb o življenju, svetu, morali; miselnost: hotel je pobliže spoznati njihov miselni svet / miselni svet srednjega veka / njegov miselni svet je ozek
4. v zvezi miselni vzorec skica s črtami in oblački za prikaz pomembnih podatkov, pri čemer je osrednja tema podana v središčnem oblačku: izdelava, oblikovanje miselnih vzorcev; uporaba miselnih vzorcev pri pouku; besedilo, risba za miselni vzorec; učinkovito učenje z miselnimi vzorci
♦ jezikosl. miselni prislov prislov, ki izraža razmerje govorečega do povedanega; lit. miselni prestop pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz; enjambement; miselna lirika; rel. miselna in ustna molitev
1. nanašajoč se na mišljenje ali misel:
a) računanje je miselni akt; to zahteva miseln napor; človekove miselne in čustvene sposobnosti / negativni, ustaljeni miselni vzorci; spremenila je svoje stare miselne vzorce in postala bolj pozitivna / ekspr. čudil se je njegovi miselni ostrini / biti ustvarjalen na miselnem, teoretičnem področju / otrok je v miselnem razvoju zaostal umskem
b) miselno obvladovanje sveta / to je podpiranje miselne lenobe; biti sposoben velike miselne zbranosti; tedaj se mu je razkrilo miselno ozadje problema
c) ekspr. miselna globina knjige; miselno in čustveno bogastvo; izluščiti miselno jedro / poiskati miselne zveze / ni se mogel vključiti v njegov miselni krog / možni so različni miselni sistemi; ekspr. raziskati njegovo miselno pot od začetkov do danes / ekspr. on je pravi miselni velikan
č) miselna slika je vse bolj bledela
d) sodobni miselni razvoj je šel v drugo smer; napredni miselni tokovi / miselno ozračje na šoli
e) v tem filmu prevladuje miselni ton; to je miselna glasba
2. nanašajoč se na pravilno, logično mišljenje: miselna utemeljenost trditve / delati miselne napake / miselni problemi; miselna igra / ekspr. miselna telovadba; miselno delo ga utruja umsko
3. v zvezi miselni svet skupek misli, pojmov, sodb o življenju, svetu, morali; miselnost: hotel je pobliže spoznati njihov miselni svet / miselni svet srednjega veka / njegov miselni svet je ozek
4. v zvezi miselni vzorec skica s črtami in oblački za prikaz pomembnih podatkov, pri čemer je osrednja tema podana v središčnem oblačku: izdelava, oblikovanje miselnih vzorcev; uporaba miselnih vzorcev pri pouku; besedilo, risba za miselni vzorec; učinkovito učenje z miselnimi vzorci
♦ jezikosl. miselni prislov prislov, ki izraža razmerje govorečega do povedanega; lit. miselni prestop pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz; enjambement; miselna lirika; rel. miselna in ustna molitev
- míselno prisl.:
miselno aktivizirati učence; miselno se zbrati; čustveno in miselno zrel človek
Farmacija
SSKJ²
obvladovánje -a s (ȃ)
glagolnik od obvladovati: obvladovanje tekmeca / obvladovanje čustev, strasti / doseči obvladovanje težavnega položaja / zaželeno je popolno obvladovanje enega tujega jezika / obvladovanje narave, prostora / obvladovanje tržišča
glagolnik od obvladovati: obvladovanje tekmeca / obvladovanje čustev, strasti / doseči obvladovanje težavnega položaja / zaželeno je popolno obvladovanje enega tujega jezika / obvladovanje narave, prostora / obvladovanje tržišča
Celotno geslo
Sinonimni
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 62
Dostopnost