Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Geografija
oceán -a m
SSKJ²
oceánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ocean: oceanski zračni tokovi / oceanska plovba / oceanska biologija
♦ geogr. oceansko podnebje podnebje s prevladujočim vplivom oceanskih zračnih tokov
// čezoceanski: oceanski letalski promet; oceanske ladje
Celotno geslo Etimološki
oceȃnski – glej oceȃn
Jezikovna
Opisi slik v filmih oziroma videoposnetkih (2)

Najprej bi se vam zahvalila za odgovor na moje vprašanje, ki je bilo objavljeno pod »Opisi slik v filmih oziroma videoposnetkih«. Se opravičujem, ker sem bila malo nejasna, zato še enkrat zastavljam vprašanje, kakšne so začetnice (ali je z malo ali z veliko) v spodaj omenjenih primerih. Kot 1. sem mislila na to, da je v videoposnetku na sliki samo napis arhivski posnetek. Se pravi, da na tisti sliki ni naslova ali podnaslova. (A je potem arhivski posnetek z malo ali veliko začetnico?) Kot 2. se v dokumentarcu pojavi slika z rjavim medvedom in tam piše: (R)javi medved (H)abitat: Arktični ocean (se pravi, to je v drugi vrstici) Kot 3. imamo na primer nekega zdravnika in spodaj piše: (D)r. Samuel Breznik (R)ojen: 14. 2. 1967 Univerzitetni klinični center Ljubljana Kot 4. primer pa navajam diagram kroženja vode. Na diagramu so glede na sliko razporejene ustrezne besede, kot so na primer: (f)otosinteza, (d)ušik v tleh, (o)gljik v rastlinah, (d)ihanje, (b)akterije … Ker se Univerzitetni klinični center Ljubljana in Arktični ocean pišejo z veliko začetnico, sem dala v oklepaj samo črke občnih imen, saj me zanima, ali bi črke v oklepaju pisali z veliko ali malo začetnico.

SSKJ²
osvájati -am nedov. (á)
1. z bojem spravljati tuje ozemlje pod svojo oblast: osvajati dežele
2. ekspr. prihajati v težko dostopne kraje, zlasti prvi: osvajati globine morja, vrhove
// prihajati na posamezna mesta težko dostopnega kraja, prostora: osvajati ocean, vesolje
3. ekspr. pridobivati si naklonjenost, ljubezen koga: pevka je osvajala poslušalce / njegov nasmeh osvaja / zna osvajati ženske; že dalj časa jo osvaja si prizadeva pridobiti njeno ljubezen
// vzbujati pozitiven odnos do česa: gibanje ga je začelo osvajati; glasba ga osvaja
4. publ. dobivati, dosegati: osvajati medalje / naši tekmovalci osvajajo prva mesta
5. publ. učiti se, priučevati se: spominsko osvajati snov / tovarna osvaja nove tehnološke postopke
● publ. ideja je bila privlačna in množice so jo hitro osvajale sprejemale; ekspr. ta šport osvaja svet pridobiva vedno več privržencev; publ. tovarna že osvaja tuje tržišče začenja prodajati svoje izdelke na tujem tržišču; publ. osvajati znanje pridobivati; publ. kapital si je osvajal države gospodoval nad njimi, imel nad njimi oblast
    osvajajóč -a -e
    1. deležnik od osvajati: prodirali so naprej, osvajajoč deželo za deželo; govoril je navdušeno, s svojo prikupnostjo osvajajoč poslušalce; imeti osvajajočo moč
    2. ekspr. zelo privlačen, prikupen: nisem še srečal tako osvajajočega človeka / imeti osvajajoč glas; osvajajoč nasmešek / osvajajoč pogled na mesto
Celotno geslo ePravopis
Pacifik
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Pacifika samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
skrajšano ime za Pacifiški ocean
IZGOVOR: [pacífik], rodilnik [pacífika]
BESEDOTVORJE: pacifiški
Pravopis
Pacífik -a m, zem. i. (í; ȋ) Tihi ocean
pacífiški -a -o (ȋ)
Celotno geslo ePravopis
pacifiški
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
pacifiška pacifiško pridevnik
IZGOVOR: [pacífiški]
ZVEZE: pacifiška vojna
Celotno geslo ePravopis
Pacifiški ocean
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Pacifiškega oceana samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
ocean med Azijo, Avstralijo ter Severno in Južno Ameriko
IZGOVOR: [pacífiški oceán], rodilnik [pacífiškega oceána]
BESEDOTVORJE: pacifiški
Pravopis
Pacífiški oceán -ega -a m, zem. i. (ȋ ȃ) Tihi ocean
pacífiški -a -o (ȋ)
Celotno geslo ePravopis
Panamski prekop
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Panamskega prekopa samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
prekop, ki povezuje Atlantski in Tihi ocean
IZGOVOR: [pánamski prekòp], rodilnik [pánamskega prekópa]
PRIMERJAJ: panamski
Celotno geslo ePravopis
Pangea
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Pangee samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
zgodovinska velecelina, pracelina
IZGOVOR: [pangêa], rodilnik [pangêe]
BESEDOTVORJE: pangejski
Geologija
Panthalassa -e ž
SSKJ²
plúti plôvem in plújem nedov., tudi plovíte (ú ó, ú)
1. premikati se po vodi: po morju plovejo čolni, jadrnice, ladje; pluti k bregu, čez ocean, v pristan / pluti proti toku, z vetrom; pluti z razpetimi jadri / pluti okoli sveta, na odprto morje
2. nav. ekspr. počasi, mirno se premikati po zraku: po nebu plovejo oblaki; sonce plove nad oblaki / ptice so plule na jug letele; pren. z vetrom plovejo njegove misli
3. ekspr. širiti se, razširjati se: iz gozda plove mir; vesele melodije so plule pod nebo; oster zrak plove po dolini
● ladja plove pod slovensko zastavo je vpisana v slovenski ladijski vpisnik; knjiž., ekspr. nemirna kri mu je plula po žilah plala; ekspr. pluti s polnimi jadri proti cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. s strahom jo je opazoval, kam plove kam usmerja svoje življenje
♦ navt. pluti po kurzu
    plovèč -éča -e in plujóč -a -e:
    ploveč proti jugu, so se bližali kopnemu; ploveče ladje
Urbanizem
ponòr ogljíkovega díoksída -ôra -- -- m
Geografija
pororóka -e ž
SSKJ²
práoceán -a m (ȃ-ȃ)
prvi, najstarejši ocean: življenje se je razvilo v praoceanih
SSKJ²
prečesáti -čéšem dov., prečêši prečešíte; prečêsal (á ẹ́)
1. temeljito, v vse smeri počesati: lase je treba večkrat prečesati; s prsti si je prečesal kodre
2. spremeniti pričesko: prečesati otroka; če gre zvečer v gledališče, se prečeše
3. sistematično, temeljito pregledati z vojaštvom: prečesati gozd, teren; sovražniki so v strelskih vrstah prečesali vso Notranjsko; po dolgem in počez prečesati okolico
// ekspr. pregledati, preiskati: vso vas so prečesali, pa ga niso našli / prečesati morsko dno
● ekspr. našel ga bom, pa če bi moral prečesati ves ocean prepluti; pog. rokopis bo treba še prečesati pregledati, popraviti
SSKJ²
prejádrati -am dov. (ȃ)
1. z jadranjem priti z enega konca česa na drugega: prejadrati ocean, zaliv / ekspr. oblaki so prejadrali dolino / ekspr. srečno je prejadral blatno dvorišče in potrkal na vrata
2. z jadranjem prepotovati: prejadrati vsa svetovna morja; prejadral je veliko pot / ekspr. sonce je prejadralo že pol svoje poti; pren., ekspr. v svojem razvoju je prejadral razne literarne in nazorske vode
3. ekspr. z jadranjem prehiteti: prejadral je vse jadrnice
● ekspr. hotel je prejadrati na drugo stvar, zato je vprašal po sosedih hotel se je pogovarjati o čem drugem
SSKJ²
prekrižáriti -im dov. (á ȃ)
s križarjenjem prepotovati: parniki so prekrižarili morje, ocean / ekspr. že nekajkrat sta prekrižarila reko, da bi našla utopljenca
// ekspr. prevoziti: z avtomobilom je prekrižaril celo mesto; prekrižariti pol sveta
Število zadetkov: 86