Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Sem v dilemi glede spodnjih primerov:
Moste - Polje --> to je najbrž pravilen zapis?
Tine tega ni naredil, kot bi bilo potrebno, glede na to, da sva se zmenila drugače. --> Glede na to da je večdelni veznik. Ali je hudo narobe, če je vejica postavljena tako, kot je v zgornjem stavku, ali je vseeno dopustna? Kot dogovorjeno, vam pošiljam ... --> vejice v tem primeru najbrž ni?
Po dolgih letih stalnega pisanja v angleščini se mi nekoliko mešajo štrene glede pisanja vejic pri odvisnih stavkih. V mislih imam take povedi:
Je za besedo profilne treba pisati vejico? Ne gre namreč za vrinjen element tipa Galerija je, mislim, v drugem razdelku.
Nadalje, če zgornjo poved primerjamo s to povedjo:
Ali je vejica tukaj odsotna, čeje to pravilno, ker se oba odvisna stavka nanašata na samostalnik možnosti*?
Kako naj si razložim zapis besedne zveze Koča na Gozdu. Ker to ni naselbinsko ime, me zanima, zakaj je Gozdu z veliko začetnico?
Zanima me, kakšen je pravilen zapis vaškega odbora ali krajevne skupnosti, kadar gre za točno določen vaški odbor ali krajevno skupnost.
Primer: V vaškem/Vaškem odboru Kungota smo se odločili ...
Drugi primer: Dogodek je organizirala krajevna/Krajevna skupnost Rače.
Ali se beseda nezemljani piše z veliko ali malo začetnico?
Kadar se v besedilih naš naziv pojavlja večkrat, uporabljamo krajšo različico našega uradnega naziva. Prosimo za nasvet, ali naj se krajša verzija piše z veliko ali malo začetnico. Naš polni naziv: Komisija za preprečevanje korupcije Krajša verzija: Komisija ali komisija
Zanima me ali se avtomobilska znamkaMini piše z veliko začetnico, saj sem v članku v Delo, zasledila, da je pisec besedno zvezo mini countryman plug-in napisal z malo začetnico.
Zanima me, ali se piše homški hrib ali Homški hrib. Mislim, da se vzpetina sredi mengeškega polja imenuje Homec, vendar, ker je to poimenovanje prevzelo naselje, ki leži na južni strani vzpetine, se je za hrib s cerkvijo uveljavilo ime, Homški hrib.
Prav tako imam pogosto težavo, kdaj pisati občina in kdaj Občina, kot npr. Občina Domžale, kot ime naslovnika
Prosila bi za razjasnitev glede zapisovanja lastnih imen, ki jih zasledujem v zapisih oziroma prevodih evropskih institucij oziroma organov. In ne vem, zakaj se enkrat odločajo za zapis z malo, drugič z veliko začetnico? IATE to povzema. Podajam nekaj primerov, kjer se uvaja ta praksa. Rada bi vedela, zakaj je tako. Zakaj je enkrat zapisano z malo začetnico in drugič z veliko, čeprav gre za en in isti organ ali akt, v naslednjih primerih:
(1) Porto declaration = Izjava iz PortaPorto declaration on social issues = izjava iz Porta o socialnih vprašanjih
(2) Komisiji pomaga odbor, imenovan Odbor za evropska čezmejna združenja.
Under the procedure referred to above, the Committee on Employment and Social Affairs has been asked to submit an opinion to your committee. = Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve je bil v okviru postopka iz naslova zadolžen, da pripravi mnenje in ga predloži vašemu odboru.
(3) Authority for Anti-Money Laundering and Countering the Financing of Terrorism = Organ za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma / organ za preprečevanje pranja denarja / organ AML
(4) convention = konvencijaConvention = konvencija (z malo!)
The Convention requires Members to ensure easy access ... = Na podlagi konvencije morajo ...
PIC Convention = konvencija PIC Espoo Convention = Konvencija iz Espooja
STCW Convention = konvencija STCW WCPF Convention = Konvencija WCPF
Navedla sem primere zgolj za jasnejšo sliko, da mi boste podali odgovor, zakaj je takšna praksa v slovenskih besedilih EU institucij, ki jih povzema IATE. In ali je sploh pravilna praksa s takim variiranjem velikih in malih začetnic? Angleško je jasno, kdaj je velika in kdaj mala, pri slovenskih prevodih pa kot da strogo izhajajo iz "da se samo polno ime pravnega akta/organa šteje za lastno ime in se zato piše z veliko začetnico, vse drugo pa je navaden samostalnik".
Iz te prakse zelo težko ugotoviš, kdaj torej pisati z veliko začetnico in kdaj z malo. Zakaj taka variiranja? V angleščini je jasno, tam je z veliko, ko je z veliko – in pika.
Najlepša hvala za vašo strokovnost in odgovore, ki jih objavljate. Fran in Jezikovna svetovalnica sta IZJEMNO orodje in pomoč.
Imena cest, vasi, mest ipd. vedno pišemo z veliko začetnico; to je jasno. Po isti logiki bi morali pisati z veliko začetnico tudi imena geografskih oz. upravnih enot, imenovanih okraji, npr.: v Prvem okraju na Dunaju; okraj Logatec oz. Logaški okraj; okraj Velikovec oz. Velikovški okraj.
Pozdravljeni, pisem iz revije Joker, kjer se ukvarjamo s sodobnim, 'digitalnim' vsakdanom. Vprašanje gre na rovaš začetnic za imena izdelkov. Pravopis sicer veli, da se avto 'clio' oziroma 'renault clio' piše z malo začetnico. Iz tega izhaja, da se pise z malo tudi 'pentium', 'ipod' in 'playstation'. A po drugi plati pa je ime programa Windows z veliko, pri čemer prihaja do neskladja, ko se v istem stavku pojavita dva izdelka: intel pentium in MicrosoftWindows. (Kos hardvera z malo in kos softvera z veliko, pri čemer sta oboje registrirani in ne splošni imeni.) Še huje je, ko dodamo novodobne servise tipa 'iTunes' ali 'Playstation Store' in številne druge neotipljivosti, recimo (zaščitena) imena tehnologij 'DirectX', 'SmartTV'. Kakšno je vaše mnenje glede tega?
Že nekaj časa me bega vprašanja v zvezi z zapisovanjem določene skupine ledinskih imen, in sicer tistih, katerih prva sestavina je predlog, npr. Pri lužah, Na produ ipd. kako se pravilno zapiše, če želiš povedati, da greš tja: na Luže, k Lužam ali celo K lužam ter Na prod ali na Prod?
Zanima me, kako se pravilno navaja, označuje, piše imena, priimke, delovna mesta, službe, kontaktne podatke v službeni elektronski ali papirni pošti (velike ali male črke, presledki, podčrtana, odebeljena pisava, arial, italo, druga, pike, vejice, presledki med vrsticami, kratice ali celotne besede...):
Npr:
MICKA KOVAČEVA
FINANČNIK SPECIALIST I
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
FINANČNA UPRAVA RS
CARINSKI URAD LJUBLJANA
ODDELEK ZA FINANCE
TITOVA ULICA 200,
1000 LJUBLJANA
T: 386 5 297 6818
F: 386 5 297 6813
1: file:///C:UsershdAppDataRoamingMicrosoftWordMICKA.KOVCEVA@GOV.SI
Katero začetnico uporabiti pri drugi sestavini priredne zveze, ki jo pišemo z vezajem, kadar je lastno ime ali kadar ni lastno ime, vendar je na začetku povedi?
Zanima me, kako pišemo začetnico za dvopičjem, ko sledi končno ločilo.
Sodelujoče vprašam:kako so se počutili na izletu?Jim je bil ogled všeč?
ali
Sodelujoče vprašam:Kako so se imeli na izletu?Jim je bil ogled všeč?
Zanima me, ali za dvopičjem pišemo veliko začetnico, kadar za njim sledi npr. zapis definicije ali hipoteze (npr. K. hipoteza pravi: ....).
Zanima me, kako je s prenosom veliek začetnice imena festivala, dogodka, če pred njim stoji vrstilni števnik: Slovenski dnevi knjige, 22. slovenski dnevi knjige, Avtomobilski salon Slovenije, 24. avtomobilski salon Slovenije. Uporabljata se namreč kar obe obliki, v SP pa nisem našla nobene objasnitve tega problema.
Začetek novega šolskega leta je že za nami in na seznamih šolskih potrebščin za posamezne predmete sem zasledila več različnih rab besedne zveze velik črtast zvezek ali veliki črtasti/črtani zvezek. Ker so tudi učitelji v dilemi, ali uporabiti določno ali nedoločno obliko, raje uporabijo kar zvezo A4 format zvezek s črtami. So črte lastnost zvezka ali gre za vrsto zvezka? Zapisi za mali karirasti zvezek so bili vsi enotni. Kaj svetujete?
Dostopnost
Dostopnost