Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
mirijáda tudi miriáda -e ž (ȃ) knjiž.
1. deset tisoč: ep ima več kot mirijado verzov
2. ekspr., z rodilnikom nedoločena, zelo velika količina, množina: snežna odeja se blešči od mirijade drobnih kristalčkov; mirijade zvezd / v travi se je lesketalo na mirijade rosnih biserov
SSKJ²
nàdjógi -ja m (ȁ-ọ̑)
blazina, ki se da na vzmetnico: nadjogi in odeja
SSKJ²
rastlínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rastlino: rastlinski deli; rastlinski sokovi / rastlinski škodljivci; rastlinske bolezni / uživati rastlinsko hrano; rastlinska barvila / rastlinske vrste / ornament z rastlinskimi motivi
♦ biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; rastlinske populacije; rastlinska združba skupnost različnih rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah; biol., kem. rastlinska beljakovina; bot. rastlinska geografija veda, ki ugotavlja razširjenost rastlin na zemlji; rastlinska odeja vse rastline, ki rastejo na določenem območju; jezikosl. rastlinsko ime ime rastline; usnj. rastlinsko strojilo
SSKJ²
rébrnik in rêbrnik -a m (ẹ̑; ȇ)
knjiž. okostnjak: v grobu je bil samo še rebrnik / na cerkvenem oknu je naslikan rebrnik s koso smrt
♦ med. naprava iz upognjenih palic, ki se povezne čez bolnika, da ga odeja ne tišči
SSKJ²
romboíd -a m (ȋ)
1. geom. četverokotnik z enakima nasprotnima stranicama in enakima nasprotnima kotoma: izračunati ploščino romboida
2. kar je po obliki podobno temu liku: na romboide prešita odeja
SSKJ²
ruménkljat in rumênkljat -a -o prid. (ẹ̑; ȇ)
zastar. rumenkast: rumenkljata odeja / rumenkljat obraz
SSKJ²
sváljkast -a -o prid. (ȃ)
ki ima svaljke: svaljkasta odeja
// podoben svaljku: svaljkasti prameni las
SSKJ²
tôpel tudi tópel tôpla -o stil. -ó [topəu̯] prid., toplêjši (ó; ọ́ ó)
1. ki ima zmerno visoko temperaturo: od sonca topel zid; čaj je še topel; pomiti s toplo vodo / topel dan; toplo vreme / imeti tople roke / topli obrok obrok iz sveže kuhanih toplih jedi; postreči s toplimi jedmi z jedmi, ki se jedo kuhane in neohlajene / topli izvir, vrelec izvir, vrelec, ki ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja
// ki vzbuja, povzroča občutek toplote: topla postelja; toplo stanovanje; toplo pomladansko sonce
2. ki varuje, ščiti pred mrazom: topla obleka, odeja / topla greda pokrita s steklom in ogrevana; proces otoplitve zemljine atmosfere in površja kot posledica izpustov določenih plinov, zlasti ogljikovega dioksida in metana, v ozračje
3. ki vsebuje, izraža prijaznost, naklonjenost: topel nasmeh, pozdrav, stisk roke; prirediti gostu topel sprejem; hvaležen mu je bil za tople besede / topel človek / topel dom; toplo družinsko okolje / toplo čustvo
// ekspr. ugoden, prijeten: zaznati topel vonj sveže pečenega kruha; pevka ga je očarala s toplim in mehkim glasom / tople jesenske barve
● pog. topli bratec homoseksualec; tople barve rdeča, rumena, rjava barva; ekspr. novico ji je še toplo nesla na ušesa takoj ji jo je sporočila
♦ agr. topli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju segreje; gastr. topli sendvič na hitro opečen sendvič; geogr. zmerno topli pas območje z zmernim podnebjem, ki leži med polarnim in tropskim pasom; grad. topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; lov. topla sled sled, pri kateri je dah še ohranjen v zraku; med. topli obkladek; topla obloga; meteor. topla fronta; teh. toplo kovanje, valjanje kovanje, valjanje s poprejšnjim segrevanjem; zool. nestalno topla kri kri, katere toplota je odvisna od temperature okolice; stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice
    topló in tôplo prisl.:
    toplo se obleči; toplo pozdraviti, sprejeti koga; sonce toplo sije; toplo stisniti roko; toplo rjav odtenek / v povedni rabi: v sobi je prijetno toplo; toplo mu je ob takih spominih
    ●     ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, za to vas zelo prosim
    tôpli -a -o sam.:
    popiti kaj toplega; toplo mu dobro dene; obšel ga je spomin na nekaj toplega in domačega; umaknil se je na toplo; prijetno mu je na toplem
SSKJ²
zasteníčen -a -o prid. (ȋ)
knjiž. ki ima stenice: zasteničena baraka, soba; zasteničena odeja, postelja
SSKJ²
déka2 -e ž (ẹ̑)
pog. (volnena) odeja: pokriti se z deko; ogrniti konja z deko
SSKJ²
gúnj -a m (ū)
zastar. (volnena) odeja, zlasti slabša: zaviti se v gunj; konja je odel z debelim gunjem
SSKJ²
kòc kôca m (ȍ ó)
pog. (volnena) odeja, zlasti slabša: s seboj je nosil šotorko in koc; razgrniti koc na tla; pokriti se s kocem; debel, volnen koc; konjski, vojaški koc
SSKJ²
kôca -e ž (ó)
nar. vzhodno (volnena) odeja, zlasti slabša: pokriti se s koco
SSKJ²
kôvter -tra m (ó)
nižje pog. prešita odeja: odeti, pokriti se s kovtrom
SSKJ²
odêjica -e ž (ȇ)
manjšalnica od odeja: plesti otroške odejice; stisniti se pod odejico; svilena odejica
SSKJ²
odélo -a s (ẹ́) zastar.
1. obleka, oblačilo: njeno telo je bilo v elegantnem odelu mladostno; gosposko odelo / dobivati hrano in odelo
2. odeja: ležati brez odela / ekspr. zemlja se je pokrila s pisanim odelom
SSKJ²
odévka -e ž (ẹ̑)
knjiž. odeja: postelja z raztrgano odevko / sedeli so na preprogah in barvastih odevkah pregrinjalih
SSKJ²
pérnica -e ž (ẹ̑)
s perjem, puhom napolnjena odeja: zrahljati pernico; pokriti se s pernico; prevleka za pernico; pren., ekspr. snežilo je in na strehah so kmalu ležale puhaste pernice
● star. spati na pernicah na mehkem, udobno
SSKJ²
plimó -ja m (ọ̑)
s puhom napolnjena prešita odeja: pokriti se s plimojem
SSKJ²
podsêdlica in podsédlica -e ž (ȇ; ẹ̑)
vet. podsedelna odeja: konji so bili pokriti s podsedlicami
Število zadetkov: 43