Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
pòplon -a m prešita odeja: Paplan; odejvka, poplon KOJ 1833, 168
Celotno geslo Sinonimni
prelúknjan -a -o prid.
ki ima luknjo, luknje
SINONIMI:
luknjast, ekspr. rešetast, star. votel
Pravopis
prešít -a -o (ȋ) na kolenu ~e hlače
prešíti -a -o (ȋ) ~ smučarski jopič; ~a odeja
prešítost -i ž, pojm. (ȋ)
SSKJ²
prešíti -šíjem dov., prešìl (í ȋ)
1. s šivanjem prekriti, zakriti: prešiti luknjo na nogavici, rokavu; prešiti scefrano mesto
2. s šivanjem skozi material združiti več plasti: prešiti plašč; torbico je treba še prešiti
3. narediti (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešiti s svilo / prešiti žepek
    prešít -a -o:
    hlače so na kolenu prešite / prešiti smučarski jopič; prešita odeja polnjena in navzkriž šivana odeja
    ●     ekspr. uniforma, vsa prešita s trakovi ki ima na več mestih našite trakove
Celotno geslo Kostelski
prešiti ► pˈreːšit preˈšiːjen dov.
SSKJ²
prevléka -e ž (ẹ̑)
1. del posteljnega perila, v katerega se da, spravi (prešita) odeja, blazina, pernica: prevleka se že trga; barvaste, bele prevleke; damastna prevleka / prevleka za blazino / angleške prevleke z rombastim izrezom
2. nav. mn. kos tkanine, usnja za pokrivanje, prekrivanje zlasti pohištvenih delov: kupiti nove prevleke; plišaste, usnjene prevleke; prevleke iz skaja; prevleke za fotelje, avtomobilske sedeže / stenske prevleke tapete / pokriti minomet s prevleko
3. navadno s prilastkom plast snovi, ki obdaja, pokriva kako površino: ledena prevleka na vodi; sadež z voščeno prevleko; knjiž. sivkasta prevleka na nebu oblaki
// plast snovi, nanesena na kako površino za zaščito, olepšanje: emajlna, kovinska prevleka; čokoladna prevleka dražejev / asfaltna prevleka na cesti; pren. besede s prijetno prevleko davnine
4. glagolnik od prevleči: priporočati prevleko poda s tanko plastjo betona
Celotno geslo Sinonimni
prevléka -e ž
1.
del posteljnega perila, v katerega se da, spravi (prešita) odeja, blazina, pernicapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. preobleka, zastar. prevlaka
2.
kos tkanine, usnja za pokrivanje, prekrivanje zlasti pohištvenih delovpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. preobleka, zastar. prevlaka
3.
plast snovi, ki obdaja, pokriva kako površinopojmovnik
SINONIMI:
obloga, star. povlak, zastar. prevlaka
GLEJ ŠE: tapeta
Geografija
pŕst prstí ž
SSKJ²
rastlínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na rastlino: rastlinski deli; rastlinski sokovi / rastlinski škodljivci; rastlinske bolezni / uživati rastlinsko hrano; rastlinska barvila / rastlinske vrste / ornament z rastlinskimi motivi
♦ biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; rastlinske populacije; rastlinska združba skupnost različnih rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah; biol., kem. rastlinska beljakovina; bot. rastlinska geografija veda, ki ugotavlja razširjenost rastlin na zemlji; rastlinska odeja vse rastline, ki rastejo na določenem območju; jezikosl. rastlinsko ime ime rastline; usnj. rastlinsko strojilo
Geografija
rastlínstvo -a s
Celotno geslo Etimološki
razodẹ́ti -nem dov.
SSKJ²
rébrnik in rêbrnik -a m (ẹ̑; ȇ)
knjiž. okostnjak: v grobu je bil samo še rebrnik / na cerkvenem oknu je naslikan rebrnik s koso smrt
♦ med. naprava iz upognjenih palic, ki se povezne čez bolnika, da ga odeja ne tišči
Geografija
regosól -a m
SSKJ²
romboíd -a m (ȋ)
1. geom. četverokotnik z enakima nasprotnima stranicama in enakima nasprotnima kotoma: izračunati ploščino romboida
2. kar je po obliki podobno temu liku: na romboide prešita odeja
SSKJ²
ruménkljat in rumênkljat -a -o prid. (ẹ̑; ȇ)
zastar. rumenkast: rumenkljata odeja / rumenkljat obraz
SSKJ²
skŕčiti -im dov. (ŕ ȓ)
1. spraviti v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: skrčiti prst, roko; skrčiti nogo v kolenu / skrčiti roko v pest; skrčiti noge podse; mišice se skrčijo in raztegnejo
2. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše
a) glede na količino: tovarna je skrčila proizvodnjo; skrčiti stroške; ekspr. skrčiti porabo do minimuma, na minimum; investicije so se skrčile
b) glede na možni razpon: skrčiti delovni čas; trgovinska menjava se je skrčila / število udeležencev se je skrčilo / pomen te dejavnosti se je v zadnjem času skrčil
c) glede na obseg, področje: skrčiti dnevni red od deset točk na osem; besedilo je tako skrčil, da je postalo skoraj nerazumljivo; gozd se je že občutno skrčil zaradi izsekavanja / skrčiti komu pravice
3. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo: skrčiti aktivnost mladine na kulturno-zabavno delovanje; ves odpor se je skrčil na poulične demonstracije / ekspr. vsa njegova razmišljanja so se skrčila na skrb za preživetje
    skŕčiti se 
    1. narediti, da zavzema telo čim manjšo dolžino, čim manjši obseg: skrčil se je, da ga ne bi zeblo; skrči se, drugače ti bo odeja prekratka / skrčiti se v dve gubé
    2. postati manjši
    a) po obsegu: les se pri sušenju skrči; krilo se je zelo skrčilo; ta tkanina se pri pranju skrči; zaradi stradanja se mu je želodec skrčil
    b) nav. ekspr. po dolžini: razdalja med njima se je skrčila / dan se je že za pol ure skrčil
    ●     knjiž., ekspr. od groze, ob pogledu na to se mu je skrčilo srce postalo ga je groza, zelo je bil prizadet, potrt; knjiž., ekspr. pred tem človekom se vedno skrči sam vase postane zadržan, nedostopen
    skŕčen -a -o:
    skrčen kazalec; publ. tovarna dela v skrčenem obsegu; imeti skrčen želodec; stroški so zelo skrčeni; skrčen spati; nekoliko skrčeno koleno; vse je bilo skrčeno na eno samo misel: rešiti se
    ♦     jezikosl. skrčeni samoglasnik samoglasnik, nastal iz dveh ali treh samoglasnikov; prisl.: držati noge skrčeno; skrčeno ležati
Geografija
snég snegá m
SSKJ²
snéžen1 -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sneg:
a) iti skozi snežni metež; snežni vihar; presenetila jih je snežna ploha / snežne padavine / zasul jih je snežni plaz; prebijati se skozi snežne zamete; snežna brozga / ekspr. snežne krpe; knjiž. snežna odeja / snežni plug naprava za odstranjevanje snega; snežna ograja ograja na strehi, ki zadržuje sneg / v težkih snežnih razmerah so se povzpeli na vrh; zima je bila hladna in snežna snežena
b) snežna belina njene kože
♦ avt. snežne verige; gastr. snežne kepe slaščica iz kuhanega snega kepaste oblike in z dodatkom kreme; geogr. snežna meja meja, onstran katere sneg nikoli ne skopni; med. snežna slepota kratkotrajna oslepitev zaradi močnega bleščanja; vrtn. snežna modrica rastlina s suličastimi listi in številnimi modrimi cveti, Chionodoxa luciliae; zool. snežni leopard velika visokogorska himalajska zver z gosto dolgo dlako, Uncia uncia; snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belka
    snéžno prisl.:
    snežno beli zobje; snežno čist
Celotno geslo Frazemi
snéžen Frazemi s sestavino snéžen:
snéžna odêja
Terminološka
Snežna kepa
Zanima me, kako se imenuje metoda, pri kateri učenec o nalogi najprej razmišlja sam. Ko nalogo reši, pridobi konkretno izkušnjo, vedenje, spretnost, ki ji sledi vnovičen razmislek, tokrat v paru ali skupini. Uporabljata se zvezi snežena kepa in snežna kepa . Katero zvezo bi priporočali vi?
Število zadetkov: 202