kategorizácija -e ž (á)
razvrščanje v kategorije: kategorizacija delavcev po kvalifikaciji; kategorizacija stanovanj, šol, zemljišč; odlok o kategorizaciji / izvršiti kategorizacijo
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
magistrát -a m (ȃ)
1. v 19. stoletju in prvih desetletjih 20. stoletja upravni organ mestne samouprave v nekaterih večjih mestih: odlok magistrata; pristojnost magistrata / ljubljanski magistrat / imeti opravek na magistratu
2. stavba, kjer je kdaj imel sedež ta upravni organ: oboki magistrata; trg pred magistratom
● ekspr. iti na magistrat v Ljubljani poročiti se
3. zgod., pri starih Rimljanih državni uradnik, izvoljen za eno leto: oblast magistratov
1. v 19. stoletju in prvih desetletjih 20. stoletja upravni organ mestne samouprave v nekaterih večjih mestih: odlok magistrata; pristojnost magistrata / ljubljanski magistrat / imeti opravek na magistratu
2. stavba, kjer je kdaj imel sedež ta upravni organ: oboki magistrata; trg pred magistratom
● ekspr. iti na magistrat v Ljubljani poročiti se
3. zgod., pri starih Rimljanih državni uradnik, izvoljen za eno leto: oblast magistratov
SSKJ²
nadáljnji -a -e prid. (ȃ)
1. ki traja dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju: odločiti se za nadaljnji boj; nadaljnja vožnja bo, upamo, udobnejša / njegova nadaljnja usoda je neznana / omejiti nadaljnje naraščanje cen
// ki traja dalje na drugačni, novi stopnji: odločiti se za nadaljnji študij; na nadaljnji stopnji se bodo naučili tudi to / uvrstiti se v nadaljnje tekmovanje / publ. za vsa nadaljnja, podrobnejša pojasnila se obrnite nanj
2. navadno v zvezi z vsak, vsi naslednji, sledeči: z vsakim nadaljnjim dogodkom se napetost stopnjuje; prvi obrok je tisoč evrov, vsi nadaljnji pa sto; nadaljnja poglavja so zanimivejša; sam.: vse nadaljnje je nebistveno; pog. taka dejanja brez nadaljnjega obsojamo ne da bi pomišljali, zahtevali novih dokazov; pog. to je brez nadaljnjega pravilno zanesljivo, nedvomno; publ. cesta bo do nadaljnjega zaprta dokler ne bo odlok preklican; publ. v nadaljnjem bomo uporabljali samo kratico v svojem tekstu, govoru od tu dalje
1. ki traja dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju: odločiti se za nadaljnji boj; nadaljnja vožnja bo, upamo, udobnejša / njegova nadaljnja usoda je neznana / omejiti nadaljnje naraščanje cen
// ki traja dalje na drugačni, novi stopnji: odločiti se za nadaljnji študij; na nadaljnji stopnji se bodo naučili tudi to / uvrstiti se v nadaljnje tekmovanje / publ. za vsa nadaljnja, podrobnejša pojasnila se obrnite nanj
2. navadno v zvezi z vsak, vsi naslednji, sledeči: z vsakim nadaljnjim dogodkom se napetost stopnjuje; prvi obrok je tisoč evrov, vsi nadaljnji pa sto; nadaljnja poglavja so zanimivejša; sam.: vse nadaljnje je nebistveno; pog. taka dejanja brez nadaljnjega obsojamo ne da bi pomišljali, zahtevali novih dokazov; pog. to je brez nadaljnjega pravilno zanesljivo, nedvomno; publ. cesta bo do nadaljnjega zaprta dokler ne bo odlok preklican; publ. v nadaljnjem bomo uporabljali samo kratico v svojem tekstu, govoru od tu dalje
SSKJ²
nasprotováti -újem nedov. (á ȗ)
1. biti, nastopati proti delu, mnenju, naziranju drugega: oče mu nasprotuje pri tej odločitvi; vsi mu nasprotujejo; nasprotovati tovarišem; težko bo prodrl s svojim načrtom, ker mu vedno kdo nasprotuje; politično, strokovno nasprotovati
// biti, nastopati proti čemu: nasprotovati gradnji hidroelektrarne / nasprotovati predlogom, predpisom
2. v čem bistvenem se popolnoma razlikovati od drugega: ta odlok nasprotuje zakonu; zahteve ne nasprotujejo njegovim nazorom / novi izraz ne sme nasprotovati duhu slovenskega jezika
1. biti, nastopati proti delu, mnenju, naziranju drugega: oče mu nasprotuje pri tej odločitvi; vsi mu nasprotujejo; nasprotovati tovarišem; težko bo prodrl s svojim načrtom, ker mu vedno kdo nasprotuje; politično, strokovno nasprotovati
// biti, nastopati proti čemu: nasprotovati gradnji hidroelektrarne / nasprotovati predlogom, predpisom
2. v čem bistvenem se popolnoma razlikovati od drugega: ta odlok nasprotuje zakonu; zahteve ne nasprotujejo njegovim nazorom / novi izraz ne sme nasprotovati duhu slovenskega jezika
- nasprotováti si
biti popolnoma nasproten, različen, nezdružljiv: izjave prič si nasprotujejo
- nasprotujóč -a -e:
v njem je nasprotujoč duh; nasprotujoči si nazori; nasprotujoče si izjave, trditve; navdajala so ga nasprotujoča si čustva; nasprotujoča si povelja, stališča
SSKJ²
nastavítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na nastavitev: nastavitveni odlok
♦ elektr. nastavitveno območje območje, v katerem so možne nastavitve določenih spremenljivih veličin
nanašajoč se na nastavitev: nastavitveni odlok
♦ elektr. nastavitveno območje območje, v katerem so možne nastavitve določenih spremenljivih veličin
SSKJ²
oblastníja -e ž (ȋ)
star. oblast, oblastni organ: odlok oblastnije / deželne oblastnije / šolske oblastnije so razpravljale o predlogu
star. oblast, oblastni organ: odlok oblastnije / deželne oblastnije / šolske oblastnije so razpravljale o predlogu
SSKJ²
počítničar -ja m (ȋ)
1. kdor preživlja počitnice, letni dopust (zunaj stalnega bivališča); počitnikar: odlok upošteva tudi počitničarje; mladi počitničarji na morju
2. član Počitniške zveze: na osrednji proslavi sodelujejo tudi slovenski počitničarji
1. kdor preživlja počitnice, letni dopust (zunaj stalnega bivališča); počitnikar: odlok upošteva tudi počitničarje; mladi počitničarji na morju
2. član Počitniške zveze: na osrednji proslavi sodelujejo tudi slovenski počitničarji
SSKJ²
regêntstvo tudi regéntstvo -a s (ē; ẹ̄)
1. v monarhističnih državah začasen organ s funkcijami, nalogami vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati, namestništvo: regentstvo je izdalo nov odlok / seja regentstva
// položaj, funkcija regenta: odpovedati se regentstvu
2. zastar. vladanje: v dobi regentstva tega vladarja se je država okrepila
1. v monarhističnih državah začasen organ s funkcijami, nalogami vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati, namestništvo: regentstvo je izdalo nov odlok / seja regentstva
// položaj, funkcija regenta: odpovedati se regentstvu
2. zastar. vladanje: v dobi regentstva tega vladarja se je država okrepila
SSKJ²
sovjét -a m (ẹ̑)
v Sovjetski zvezi, od 1917 do 1991 najvišji organ državne oblasti: voliti v sovjete; član sovjeta; odlok sovjeta / mestni, republiški, vaški sovjeti / Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik; Sovjet ljudskih komisarjev do 1946 najvišji izvršni in upravni organ državne oblasti
● publ. dežela, republika sovjetov Sovjetska zveza
// poslopje tega organa: trg pred mestnim sovjetom
♦ zgod. sovjet revolucionarni kolektivni organ v Rusiji leta 1905 in 1917; sovjet v nekaterih evropskih deželah revolucionarni organ po prvi svetovni vojni
v Sovjetski zvezi, od 1917 do 1991 najvišji organ državne oblasti: voliti v sovjete; član sovjeta; odlok sovjeta / mestni, republiški, vaški sovjeti / Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik; Sovjet ljudskih komisarjev do 1946 najvišji izvršni in upravni organ državne oblasti
● publ. dežela, republika sovjetov Sovjetska zveza
// poslopje tega organa: trg pred mestnim sovjetom
♦ zgod. sovjet revolucionarni kolektivni organ v Rusiji leta 1905 in 1917; sovjet v nekaterih evropskih deželah revolucionarni organ po prvi svetovni vojni
SSKJ²
vnášanje -a s (ȃ)
glagolnik od vnašati: odlok o vnašanju denarja v državo / vnašanje vojaških objektov v splošne zemljevide je prepovedano / vnašanje zastarelih nazorov
glagolnik od vnašati: odlok o vnašanju denarja v državo / vnašanje vojaških objektov v splošne zemljevide je prepovedano / vnašanje zastarelih nazorov
SSKJ²
SSKJ²
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 33
Dostopnost