Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
dínar dínarja samostalnik moškega spola [dínar]
    1. denarna enota Srbije in nekaterih drugih držav
      1.1. kovanec v vrednosti te enote
    2. denarna enota nekdanje Jugoslavije in nekdanja denarna enota Hrvaške in Bosne in Hercegovine
    3. ekspresivno denar
FRAZEOLOGIJA: gledati na vsak dinar, ne imeti niti dinarja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. dȉnār in srgr. iz lat. dēnārius ‛srebrnik’, prvotno ‛novec za deset enot’, iz dēnī ‛po deset’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
aprobácija -e ž (á)
adm. uradna odobritev, potrditev: aprobacija šolske knjige, uradnega spisa
SSKJ²
dvanajstína -e ž (í)
1. del na dvanajst enakih delov razdeljene celote: primerjali so januarsko proizvodnjo z dvanajstino letnega plana
// star. ducat: za hišo se je pasla kaka dvanajstina kokoši
2. fin. začasni proračun za en mesec: odobritev dvanajstin / proračunske dvanajstine
SSKJ²
imprimátur -ja m (ȃ)
nekdaj pisno dovoljenje za natis: dati, dobiti imprimatur / Prešernove pesmi so od cenzorja dobile imprimatur
♦ rel. pisno dovoljenje cerkvenega predstojništva za natis verskega, cerkvenega spisa; zal. (pisna) odobritev avtorja, založbe ali tiskarne, da se tiskanje začne
SSKJ²
knjížiti -im nedov. (í ȋ)
fin. zapisovati poslovne dogodke v konte: knjižiti izdajo blaga, naročila / knjižiti v dobro vpisovati odobritev na desno stran, v desno kolono (knjigovodskih) kontov
// dov. in nedov. vknjižiti: dobiček so knjižili na poseben bančni račun
    knjížen -a -o:
    pošiljka je že knjižena
SSKJ²
lízing tudi leasing -a [lízing-] m (ȋ)
ekon. zakup premičnine ali nepremičnine, ki lahko preide v last zakupnika po plačilu določene zakupnine: (od)plačevati lizing; kupiti na lizing; dajalec, jemalec lizinga; oblike lizinga; odobritev, trajanje lizinga; avto, oprema, stanovanje na lizing; obrok za lizing / obrok lizinga zakupnine za tak zakup
SSKJ²
lokácija -e ž (á)
1. kraj, prostor, določen za gradnjo: dodeliti lokacijo; lokacija šole še ni natančno določena; odobritev lokacije za park, tovarno / adm. žarg.: reševati lokacije prošnje za lokacijsko dovoljenje; izdajanje lokacij lokacijskih dovoljenj / izbrati lokacijo za snemanje filma
// določitev kraja, prostora za postavitev, namestitev česa: komisija je razpravljala o lokaciji hiše
2. postavitev, namestitev česa na določen kraj: neprimerna lokacija bolnišnice; spor zaradi lokacije stolpnic na nabrežje; prednost dolin za lokacijo velikih gospodarskih objektov / lokacija čet / lokacija novele v loške hribe
3. knjiž. kraj, prostor, kjer kaj je, se nahaja: grad je pomemben samo zaradi lokacije; proučevanje industrijskih in prometnih lokacij; obnovitev mesta na stari lokaciji / ugotoviti lokacijo napake; seznaniti koga s programom in lokacijo prireditev
SSKJ²
océna -e ž (ẹ̑)
1. prikaz mnenja, sodbe o čem, zlasti glede na kakovost: dati, napisati oceno; kritična, odklonilna, pravična ocena; strokovna ocena / negativna ocena česa; ekspr. žolčna ocena kritika / dati, poslati, prejeti književno delo v oceno
// ta prikaz v pisni obliki, navadno objavljen: v oceni opozarjati na pomanjkljivosti; ocena koncerta, predstave v dnevnem časopisju / ocena se mu je med pisanjem razširila v poglobljeno kritiko
2. šol. ovrednotenje znanja, vedenja v šoli: iz matematike še nima ocene; spraševati, učiti se za ocene; končna, negativna, nezadostna, odlična, pozitivna ocena; v zemljepisu ima oceno: dobro / dati, dobiti oceno; učenec je popravil oceno dobil boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni / opisna ocena ki označuje učni uspeh z besedami; polletna ocena ob polletju; povprečna ocena izračunana iz več ocen v enem predmetu; skupna ocena izračunana iz ocen v vseh predmetih
// znamenje, označba za to ovrednotenje, navadno številka: napisati oceno; v redovalnici je veliko slabih ocen
3. ugotovitev veljave ali vrednosti: krivična ocena delavčeve sposobnosti; ugodna ocena društvenega delovanja / analitična ocena delovnega mesta ugotovitev pomembnosti, zahtevnosti delovnega mesta v proizvodnem procesu po znanstveni metodi / vlogi za odobritev projekta naj se priloži ocena o vplivih na okolje in zdravje ljudi; knjiž. ocene o umetnikovi pomembnosti se razlikujejo mnenja / ocena živil
// knjiž. presoja: ocena bolnikove zmožnosti za delo; ocena izjav, trditev / po oceni trenutnega položaja so sprejeli več sklepov / statistična ocena
4. približna določitev količine: po ocenah znaša škoda okoli šestnajst milijonov evrov; groba, realna ocena; ocena rezerv, zalog
● publ. vsi so se strinjali v oceni, da bo konferenca uspela v mnenju, predvidevanju
♦ šport. ocena za slog; ocena za umetniško vrednost
SSKJ²
odobrítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od odobriti: odobritev dopusta / odobritev kredita / predložiti kaj v odobritev; z odobritvijo vlade
♦ pravn. kazenski pregon po odobritvi
// kar izraža soglasje z željo, prošnjo, da se kaj dobi, doseže: dobiti odobritev
SSKJ²
odobrítven -a -o (ȋ)
pridevnik od odobritev: odobritvena listina
SSKJ²
poročílo -a s (í)
1. kar seznanja koga, navadno uradno, z določenim dogajanjem, stanjem, brez osebnih pojasnil, pripomb: o tem se ni ohranilo nobeno poročilo; lažno, zanesljivo, zaupno poročilo; poročila očividcev; poročilo s fronte / vremensko poročilo / poročila si nasprotujejo; publ. podati poročilo o delu poročati
// tako besedilo, sestavek: napisati, poslati, prebrati poročilo; dolgo, izčrpno, pomanjkljivo poročilo; šifrirano poročilo / publ. predložiti poročilo v odobritev / blagajniško, zdravniško poročilo; pisno, ustno poročilo
// mn. radijska, televizijska oddaja iz takih besedil, sestavkov: zadnja večerna poročila; napovedovalec poročil / sporočiti kaj med poročili / notranjepolitična poročila; športna poročila
2. star. sporočilo: dobil je poročilo, da mu je umrla žena; prinesti veselo poročilo
♦ šol. letno poročilo šolska, javnosti namenjena letna publikacija s podatki o učnem osebju, učencih, pouku, uspehu; voj. dnevno poročilo ki ga dajo poveljniku vse podrejene enote o delu v preteklih štiriindvajsetih urah
SSKJ²
predložíti -ím dov., predlóžil (ī í)
1. dati komu kaj, da to uporabi, upošteva pri določenem opravilu, postopku: predložiti sodišču nove dokaze; predložiti potrdilo, račun / predložiti listino v podpis, načrt v odobritev / predložiti osnutek zakona v razpravo
2. reči, izraziti komu kaj z namenom, da o tem premisli in to sprejme, se za to odloči; predlagati: predložiti komu, da napiše prošnjo / predložiti koga za predsednika
    predložèn -êna -o:
    glasovati za predloženega kandidata
SSKJ²
sánkcija -e ž (á)
1. pravn. pravno veljavno določilo v pravni normi o posledicah njene kršitve: določiti, poostriti sankcije; sprejeti sankcije
// pravna posledica za določeno protipravno ravnanje: izreči sankcijo; sodni opomin, vzgojni ukrep in druge kazenske sankcije; pritožiti se zoper preostro sankcijo / civilne sankcije; mednarodne sankcije; pren., publ. dejanje je treba obsoditi ali uporabiti kako drugo družbeno sankcijo
2. knjiž. odobritev, potrditev: predlog še čaka na sankcijo
♦ pravn. sankcija nekdaj akt državnega poglavarja, s katerim se potrdi zakon, ki ga je sprejel parlament; zgod. pragmatična sankcija zakon Karla VI. iz leta 1713, po katerem imajo pravico nasledstva na avstrijskem prestolu tudi ženski potomci
SSKJ²
strán1 -í ž (ȃ)
1. s prilastkom vsak od obeh delov z umišljeno črto, ravnino razdeljenega predmeta, prostora: desna, prazna stran ceste; leva stran dvorane; ena stran hiše je bila ob bombardiranju porušena / leva stran vrat je zastekljena levo krilo
// vsak od obeh delov vzdolžno, somerno razdeljenega telesa: desno stran ima hromo; boli ga na levi, srčni strani
// del česa glede na lego, določeno s smerjo, usmerjenostjo česa drugega: jugovzhodna stran dežele je gorata
2. navadno v zvezi stran neba del neba glede na smer, določeno z navidezno potjo sonca: ugotoviti strani neba / glavne strani neba
3. navadno s prilastkom vsaka od obeh površin, ki omejuje telo, predmet v smeri, prečni na njegovo gibanje, usmerjenost: obrniti se s hrbta na stran / obtesati eno stran debla / nož z rezilom na obeh straneh obeh robovih
// vsaka od površin, ki ne omejuje telesa, predmeta v vodoravni smeri: prebeliti bočno, zadnjo stran hiše; hrbtna stran telesa; vse štiri strani kvadra so gladke
// vsaka od površin, ki omejuje telo, predmet v poljubni smeri: očistiti spodnjo stran avtomobila; čelna, zgornja stran panja
4. navadno s prilastkom vsaka od obeh ploskev ploščatega, tankega predmeta: spodnja stran deske, smuči; pege na zgornji strani listov trte; notranja, zunanja stran vrat / narobna, prava stran blaga; prednja, zadnja stran bankovca, medalje / ploska stran sablje
// ploskev vsakega od listov (v tiskanem, rokopisnem delu): končati pismo na sredini tretje strani / že prva stran bralce vznemiri; vsak dan napiše deset strani; knjiga ima dvesto strani / kulturna, oglasna stran časopisa; tematska stran stran v časopisu, reviji, na spletu, ki prinaša informacije o določeni temi; slika na naslovni strani; pri navajanju vira Računalništvo, 1997, stran [str. ali s.] 10 / rumene strani del telefonskega imenika, navadno tiskan na rumenem papirju, s telefonskimi številkami podjetij, trgovin, raznih servisov
// navadno v zvezi spletna stran mesto na spletu, na katerem so dostopne medijske, besedne, zvočne, filmske vsebine: na svoji spletni strani je objavil fotografijo; domača stran spletna stran z vsebino določene osebe, podjetja
5. s predlogom, s prilastkom izraža položaj, lego česa glede na določeno smer, usmerjenost česa drugega: na desni, zadnji strani hiše je vrt / na obeh straneh ceste se širi gozd; videti ljudi na drugi strani reke / usesti se na levo stran koga
6. s predlogom izraža smer lege izhodišča, ki določeni smeri česa ni enaka ali nasprotna: od strani opazovati; pripeljati s strani / cesta zavije na stran proč od določene smeri
// s prilastkom izraža smer lege izhodišča, ki je glede na določeno smer česa taka, kot jo izraža prilastek: napasti z bočne, sprednje strani; na katero stran si namenjen / od treh strani zaprt prostor; ogledovati si novi avtomobil od vseh strani, z vseh strani; veter piha z zahodne strani z zahoda
7. navadno s prilastkom lastnost koga ali česa glede na izhodišče opazovanja, presojanja, kot ga določa prilastek: čustvena, pravna stran zadeve; finančna stran je urejena / lotiti se česa z neprave strani; oceniti prevod z jezikovne strani; po tehnični strani dober izdelek / dobre in slabe strani česa / vse jemlje z lahke, smešne strani
8. v prislovni rabi, v zvezi na eni strani – na drugi strani, po eni strani – po drugi strani poudarja dvojnost ali različnost nasprotja: na eni strani zdravilo pomaga, na drugi strani škoduje / po eni strani bo delo lažje, po drugi (strani) pa nevarnejše
9. s prilastkom, v zvezi s po izraža sorodstveno razmerje glede na merilo, kot ga določa prilastek: starega očeta po materini strani ni poznal; po očetovi strani je Hrvat
10. s prilastkom oseba, skupina glede na osebo, skupino z nasprotnim, drugačnim ciljem: nobena stran noče prva popustiti; tako bo prav za obe, vse strani; publ. pobudo za sestanek je dala ruska stran / sprte, vojskujoče se strani; dokazi nasprotne strani / na obeh straneh so bili mrtvi in ranjeni
// v prislovni rabi, v zvezi z na izraža položaj koga glede na sodelovanje, soglasnost z eno od oseb, skupin z nasprotnim, različnim ciljem: glede tega je na moji strani; prestopiti na stran zmagovalcev / zmaga se nagiba na nasprotnikovo stran nasprotnik zmaguje; sreča je bila na naši strani imeli smo srečo
● pog. to je druga stran medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika; knjiž. obrniti novo stran zgodovine začeti novo obdobje zgodovine; ekspr. od strani kaj izvedeti posredno, indirektno; pisar. dobiti odobritev s strani pristojnega organa odobritev (od) pristojnega organa; publ. s strani univerze se bo posvetovanja udeležil rektor kot predstavnik, v imenu univerze; pog. dati na stran odložiti; prihraniti, shraniti; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; evfem. iti na stran na malo ali veliko potrebo; ekspr. tehtnica se še ni nagnila na nobeno stran ni še jasno, odločeno; knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli več možnosti za zmago; oni so zmagali; stopiva malo na stran, da se v miru pomeniva proč od drugih, na samo; star. zadolžila se je na vse strani povsod, pri vseh; ekspr. nikogar ni, ki bi ga lahko postavili njemu ob stran ki bi mu bil enakovreden; ekspr. ta dogodek je potisnil ob stran vse druge probleme je povzročil, da so jih nehali reševati, obravnavati; ekspr. stopili smo ob stran drugim kulturnim narodom pridružili smo se jim; na strani biti, držati se ne skupaj z drugimi; izogibati se odgovornosti, sodelovanja; skupščina je pustila to vprašanje ob strani ga ni obravnavala; ekspr. vse življenje mu je stala ob strani mu pomagala, ga podpirala; star. mahniti jo na dolenjsko stran na Dolenjsko; evfem. starec je že pogledal na ono stran umrl; star. bil je dober človek, toda malo na posebno stran zasukan čudaški, nenavaden; obrniti kaj na smešno stran narediti, da je kaj smešno; star. tudi na to stran je bil pravi meščan tudi po tem, v tem pogledu
♦ mat. leva, desna stran enačbe; prim. nastran, postrani

Slovenski pravopis

Pravopis
aprobácija -e ž, pojm. (á) ~ spisa (uradna) odobritev, potrditev
Pravopis
naknáden -dna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) urad. poznejši, dodaten: ~a odobritev česa
naknádni -a -o (ȃ) ~ kredit
naknádnost -i ž, pojm. (ȃ) urad.
Pravopis
odobrítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ posojila; predložiti kaj v ~; poraba sredstev z ~ijo vlade; pravn. kazenski pregon po ~i; števn. dobiti ~ |soglasje|
Pravopis
sánkcija -e ž (á) poostriti ~e |kazni, ukrepe|; neobč. Predlog še čaka na ~o na odobritev, na potrditev
Pravopis
strán1 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ)
1.
a) ~i neba; leva ~ telesa; vrt na zadnji ~i hiše; veter piha z zahodne ~i; poud. druga ~ medalje |drugi, nasprotni vidik|; urad. dobiti odobritev s ~i pristojnega organa odobritev (od) pristojnega organa
b) dobre ~i poletja; Po eni ~i zdravilo pomaga, po drugi ~i škoduje; biti po materini ~i Slovenec; prestopiti na nasprotnikovo ~, na ~ nasprotnikov
2. s ceste zaviti na ~; pripeljati s ~i; poud. od ~i kaj izvedeti |posredno, ne naravnost|; prakt.sp. dati kaj na ~ odložiti; prihraniti; shraniti; poud. stati komu ob ~i |pomagati komu, podpirati koga|
3. končati besedilo na sredini ~i; pri navajanju vira Slovenski pravopis 1962, stran 35

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
odobrítev -tve ž
kar izraža soglasje z željo, prošnjo, da se kaj dobi, dosežepojmovnik
SINONIMI:
Število zadetkov: 30