Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
biti2 sem nedovršni glagol
I. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.1 kdo/kaj nahajati se
3.1.1 kdo/kaj; obstajati
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.1.1 kaj trajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
4.2.1 miniti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
1.1 preteklika
1.2 predpreteklika
1.3 prihodnjika
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.1 sedanjega pogojnika
2.2 preteklega pogojnika
2.3 velelnika
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
3. za izražanje načinov
3.1 tvornega
3.2 trpnega
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1 v velelniku
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3 izraža vrednotenje
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti
Celotno geslo eSSKJ16
čez1 (čez, črez) prislov
1. izraža
1.1 gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
1.2 stanje na drugi strani; SODOBNA USTREZNICA: onkraj, čez
1.3 stanje na zgornji strani česa ali premikanje v ta položaj; SODOBNA USTREZNICA: povrh
2. izraža večjo, presežno količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: več, čez
3. izraža čas, v katerem se kaj dogaja; SODOBNA USTREZNICA: tekom
FREKVENCA: 124 pojavitev v 16 delih
Vorenc
dejan del., F2, anathema, v'pano dján; fenestratus, -a, -um, s'odpertimi okni, odpert, gori dian
Vorenc
kraj1 m, F59, aliò versum, v'en drugi krai; alterutrinquè, od obéh kraju, ali ſtrany; anceps mucro, mezh na obéh kraih oſter; bipatens, na dveih kraih, ali meiſtih odpert; convena, -ae, is mnogih kraju ali deṡhèl; diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy; extremus, tá ṡadnî, ali tá na kraju; fines, pokraine, kraji; fori, -orum, jamizhi, ali kraji na nyvi; ididem, od tajſtiga kraja, ali meiſta; indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en domazhi v'enim drugim kraju rojen; jugeratim, po kraih en dán ṡoranîa, ali raly; jugerum, -ri, oranie, ali en krai nyve, kar more en par vollú en dan s'orati, plâsa; labrum, vel labium, verh ali krai oṡgorai ſléherne poſſode; lacinia, -ae, falda, pleh, ali krai gvanta, reſtergan gvant; limborarius, -rÿ, tá kateri kraje ſukna, ali pleh na ſuknîe, ali gvante perſhiva, krajeu gvanta ṡhtikar; marginatus, -a, -um, kar ima velike kraje; nullibi, nigdèr, v'obenim kraju; ora, -ae, ene ſléherne rizhy krai ali konez, kraji gvanta, deṡhele, vodè; permeare, pretezhi, prevandrati, is eniga kraja v'tá drugi preiti; porca, -ae, tudi en krai na nyvi; riparius, -a, -um, kateri na kraji prebiva; quaquaversum, na vſe kraje, ſtrany; septentrio, -onis, krai pruti pulnozhy; sesquijugerum, tolikain kraja nyve, kar ſe more en dán ṡorati, inu pul dnè, tú je puldrugi dán; tractus, -tus, krai, okoliza: in hoc tractu, v'letem kraju; versari, pogoſtu v'enim kraju prebivati
Svetokriški
obogateti -im dov. obogateti: ſi je bil naprej vſel obogatit nedol. ǀ s' golufio, s' ohernio, inu odertjo hozhe obogatit nedol. ǀ s'golufio je hotu obohatit nedol. ǀ Shaz je odpert vſem, sdaj je zhaſs obagatit nedol., dolge poplazhat ǀ lagati, inu kunshtnu golufati, ſizer neobogati +3. ed. ǀ faush piſsma dellaio, te prave skrivaio dokler obogatio 3. mn. ony, inu druge obushaio ǀ s'ohernio, inu golufio je bil obogatil del. ed. m ǀ tu vbuſhiz ratash de bi my obogatili del. mn. m Dosledno pisani priponski i za etimološki ě kaže na historično upravičen naglas obogáteti.
Vorenc
odklenjen del., reclusus, -a, -um, odpert, odklenîen
Vorenc
odprt del., F15, adapertus, na pul odpert; bipatens, na dveih kraih, ali meiſtih odpert; chasma, odpertu Nebu; fenestratus, -a, -um, s'odpertimi okni, odpert, gori dian; patefactus, -a, -um, roṡodiven, odpert; patens, odpert; patere, odpartu biti; patulus, -a, -um, vſeṡkuṡi odpert, kar ſe ne ṡapira; praefurnium, -nÿ, v'pèzh tá odperta luknîa, ali ṡgurna pezhy luknîa; reclusus, -a, -um, odpert, odklenîen; semiapertus, -a, -um, na polovizo odpert; velificare, velificari, v'vetri s'odpertim jadrom ſe voṡiti; velificatio, s'odpertim jadrom v'vetru pelanîe; via apperta, odpert, ali preſtran poot
Svetokriški
odprt -a prid. odprt: Shaz je odpert im. ed. m vſem, sdaj je zhaſs obagatit ǀ hisha po nozhi, inu po dneui ym je odperta im. ed. ž ǀ kaj bo nuzalu letu oknu? Zhe bo sapertu taku nebò nezh nuzalu, zhe bo odpertu im. ed. s pak, pude skuſi oknu dash noter v' zholn ǀ aku pogledam doli videm paku odpert tož. ed. m, inu hudizhe, katiri na mojo dusho zhakaio ǀ Tvojo Sveto desnoſtrano odperto tož. ed. ž dershish ǀ ſa ta ſveti kriſh, ſe leto operto tož. ed. ž deſno Rano ǀ letukaj ſo moje ozhy odperte im. mn. ž ǀ vſe zheiſte ſo odperte im. mn. ž ǀ vrata Nebeshka ſo vamm odperte im. mn. ž/s ǀ tulikain urat je v' Nebeſſih odpartih rod. mn. ǀ G. Bug v'tej Zerkvi bo ſvoje Svete ozhy odperte tož. mn. ž k' vashi pomozhi, inu vshesha k'vashi proshni imel ǀ ozhy ima odparte tož. mn. ž ǀ nimà zagat, zhe li ushesha imà odperte tož. ed. ž/s ǀ ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta tož. mn. s ǀ vſta vſe skusi tož. mn. s odperta dershish ǀ kakor de bi vshe nebeſſa odparta tož. mn. s vidil ǀ v'temmi ſtoij s'odpertimi or. mn. ozhmij ǀ s'odpertimij or. mn. vſtmij ſò to Nebeſko lepoto gledali
Celotno geslo Megiser
odprt deležnik
Vorenc
okno s, F7, cataracta, tudi oknu; culcitra subalaris, pulſtri, ali ſuknu na uknih ẛa Goſpodó; fenestra, oknu; fenestralis, -le, kar oknu ſliſhi; fenestrare, okna délati; fenestratus, -a, -um, s'odpertimi okni, odpert, gori dian; prospicere, ṡkusi ukna gledati, ali lukati, pogledati
Svetokriški
pekel -kla m pekel: Ta Bug, ta sapuvid ta paku im. ed., katiri je v' Poſti je tudi ob Puſti ǀ kluzhi … is katerimi ſe sapera, inu odpera pakù im. ed. pomenio oblaſt podeliti gnado boshio ǀ ſe neboijsh pakla rod. ed., kateriga ſi sashlushil s'leto tuojo Iudausko ohernjo ǀ hudizhy is pekla rod. ed. ſe usdigneio ǀ sdaj Bug ij perpustil s'pakla rod. ed. priti ǀ aku pogledam doli videm paku tož. ed. odpert, inu hudizhe, katiri na mojo dusho zhakaio ǀ Nebu je bil sapustu, inu k'nij doli v'Paku tož. ed. je bil shal ǀ njega neſrezhna dusha ſe je lozhila, inu v'pakal tož. ed. priſhla ǀ po vſi ſili hozhe njega do vekoma v'pakel tož. ed. perpravit ǀ ſe bote v'pakl tož. ed. vderle ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel tož. ed. potegne ǀ sdaj hudizhi po pakli mest. ed. mene valaio ǀ vſe drugazhi pravio tij kateri v' pakli mest. ed. ſe najdeio ǀ do vekoma v'pakli mest. ed. bo gorel ǀ sdaj hudizhi po paklu mest. ed. ga vulazhio Zapisi s korenskim e so zelo redki in omejeni na peto knjigo.
Vorenc
polovica ž, F35, dimidius, -a, -um, poloviza, pul; medietas, -tis, poloviza; semiapertus, -a, -um, na polovizo odpert; semicaper, poloviza en koṡel; semiſsis, semis, semi, pul, poloviza; semiſsis, -sis, polovizo ene ſleherne rizhy; sesquialtera pars, ṡa polovizo vezh deila, tá drugi deil ṡa polovizo vekſhi kakòr ta ſprédni
Svetokriški
poplačati dov. poplačati: Shaz je odpert vſem, sdaj je zhaſs obagatit, dolge poplazhat nedol. (IV, 429) ǀ de bi ſvoje dolge poplazhal del. ed. m (II, 74)
Vorenc
prestran prid., F11, amplus, -a, -um, preſtrán, na ſhiroku ſega; collativus, -a, -um, ſhirok, preſtran, kamer ſe more doſti ſpraviti; expatians lacus, enu veliku ſhiroku yṡèru, preſtranu; largus, -a, -um, obiln, preſtrán, ſhirók; latifundium, -ÿ, enu ſhiroku preſtranu ſtanovanîe, ali grúnt; latus, -a, -um, preſtrán, debel, ploſhát, ſhirók; laxus, -a, -um, preſtrán, popuṡzhen; peramplus, -a, -um, ſylnu preſtrán, spatiosus, -a, -um, preſtrán; vastus, -a, -um, preſtrán, ſylnu velik; via aperta, odpert, ali preſtran poot
Vorenc
razodeven del., F2, detectus, -a, -um, reṡodiven, odkryt; patefactus, -a, -um, roṡodiven, odpert
Svetokriški
sežgan -a prid. sežgan, zažgan: ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel shiu ſeshgan im. ed. m biti ǀ shupa je neslana, prata ſeshgana im. ed. ž ǀ grob je bil odpert, inu letu truplu vſe seshganu im. ed. s ǀ na tu ty hudizhi sgineio, inu tiga martviga vſiga seshganiga tož. ed. m ži. leshati puste ǀ resfrishai tudi nasho ſeshgano tož. ed. ž, inu ſuho deshelo ǀ nimash poper, inu ſishganu tož. ed. s vſinie sa dobru predaiat ǀ vſy óſmujeni, inu ſeshgani im. mn. m hodio ǀ golobzy ſo seshgani im. mn. m po dimu deſhè ǀ de bi s' ſvojmy perutamy ohladili te ſeshgane tož. mn. ž persy Upoštevajoč dejstvo, da se nenaglašena predpona za- včasih piše s se- ali ſe-, bi bilo morda za nekatere zglede treba nastaviti zažgan.
Vorenc
zapirati nedov., F6, boschis, -dis, ſléherne tyze, katere ſe h'pitanîu ẛapirajo; claudere, ẛapréti, ẛaklépati, ẛapirati; continere, ſe ṡderṡhati, v'ſebi ẛapirati, ṡatiṡkati, ṡapopaſti; patulus, -a, -um, vſeṡkuṡi odpert, kar ſe ne ṡapira; repagulum, -li, en rigil ṡa vrata ṡapirati; submotor, -oris, vratár, kateri na vratih varuje, ṡapèra, inu odpèra, inu obeniga notar ne puſty
Število zadetkov: 17