Zadetki iskanja
Slovensko gradivo | ||
pustolọ̑vec -vca m lat.‛homo variis casibus iactatus, captator fortunae’ (19. stol.), star. tudi pustolȍv; pustolọ̑vka, pustolọ̑vski, pustolọ̑vščina. | ||
Razlaga | ||
Prevzeto iz hrv., srb. pustòlov, pȕstolov ‛avanturist’, kar je (z izvorno madž. pripono -ov, glej lȏpov) izpeljano iz hrv., srb. *pustol ‛pustinja, divjina’, znano v nadaljnji izpeljanki pùstolina ‛divjina, pustinja’ in ‛pustolovec’. Prvotni pomen je torej ‛kdor se odpravi v pustinjo’. Besedna družina je izpeljana iz pslovan. *pȗstъ ‛pust, prazen, neobljuden’ (M. S. pri Be III, 138). | ||