Zanima me, katera raba pridevnika je ustrezna v sledečem primeru: Na novo odprti salon ali Na novo odprt salon?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Na novo »odprt« ali »odprti« salon?
Jezikovna
Jezikovna
Govorjenje na fanta v gorenjščini
Kakšen je izvor »govorjenja na fanta« v nekaterih krajih na Gorenjskem?
Jezikovna
Ležeči tisk v slovarjih (SSKJ in SP)
Pri vnosu Danska v pravopisu me zanima, kaj pomeni rdeči poševni tisk:
Dánska -e ž, zem. i. […] |evropska država|: v ~i na Danskem
Torej na Danskem -- ali to pomeni, da je uporaba priporočljiva ali ne?
Hkrati me še zanima, ali ima poševni tisk kot takšen kakšen pomen? V SSKJ na primer pod vnosom revizija zasledimo:
2. pregled kakega dokumenta, besedila, da se ugotovi pravilnost, ustreznost: zaradi kritičnih pripomb bo potrebna ponovna revizija; revizija načrta // sprememba kakega dokumenta, besedila glede na določene zahteve, potrebe: revizija mednarodne pogodbe; začeti postopek za revizijo ustave / revizija ustaljenih sodb, mnenj sprememba
Zadnja beseda je v SSKJ v poševnem tisku. Kaj to pomeni?
Jezikovna
Otrok se poganja s »poganjalčkom« ali »poganjavčkom«?
Zanima me besedotvorni algoritem za besedo poganjalček.
V dvomu sem namreč: Ali je pomanjševalnica poganjal-ček ali je poganjav-ček, podobno kot cepetav-ček.
Sama se nagibam k manjšalnici poganjalček.
Jezikovna
Pomen veznika »če«
Zanima me, ali ima veznik če lahko vlogo protivnega veznika. Če sklepam po SSKJ in SP, ne, če pa gledamo rabo, se je v pomenu, v katerem izraža nasprotje, prav namnožil. Denimo:
- Če se je lani še zlomil pod pritiskom, je bilo letos drugače.
- Če je konkurenčni baselski sejem ur odprt za javnost, v Ženevi stavijo na ekskluzivnost.«
- Če so najzanimivejša tuja prvenstva že odločena, bodo zadnji tedni sezone razburljivejši na slovenskih nogometnih zelenicah.*
Ali ima če vendar tudi vlogo protivnosti ali bi morali v takih primerih uporabiti druge veznike (in ali smo to od kod prevzeli, ker mislim, da nekoč nismo tako govorili)?
Jezikovna
Jezikovna
Protipomenka glagola »prepogniti« (ali »zložiti«)
Zanima me, kateri glagol bi bil najprimernejši kot protipomenka glagola prepogniti (ali zložiti). Prevajam knjigo iz angl., zgodba pa se odvija v prihodnosti, ko je tablične računalnike možno prepogniti in spraviti v žep.
Jezikovna
Sklon samostalnika, ki ga uvaja predložna zveza »na temo«
Imam vprašanje o imenovalniških in rodilniških prilastkih. Vem, da so se odgovori že večkrat pojavili na vašem spletnem forumu - otok Hvar (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1615/sklanjanje-besednih-zvez-tipa-otok-hvar) Moje vprašanje je sicer podobno vprašanju: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1872/sklanjanje-besedne-zveze-pojem-konflikt Potrebovala bi vašo potrditev.
Ali naj rečem: a) Govorimo o temi ljubezni. b) Govorimo o temi ljubezen.
Ali naj rečem: c) Ustvarjali bomo izdelke na temo ljubezni./Imeli bomo tehniški dan na temo onesnaževanja. č) Ustvarjali bomo izdelke na temo ljubezen./Imeli bomo tehniški dan na temo onesnaževanje
Glede članek https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1872/sklanjanje-besedne-zveze-pojem-konflikt sklepam, da bo prav a) in c).
- Kaj pa tole: a) Temam ljubezen, onesnaževanje in avtomobilizem bomo dali prednost. b) Temam ljubezni, onesnaževanja in avtomobilizma bomo dali prednost.
Jezikovna
Vejica v vabilu na poroko
Bi bil pravopisno ustrezen sledeči zapis brez vejice pred navajanjem datuma, in sicer Vesela bova, če boste z nama na najin poročni dan 20. 5. 2011?
Jezikovna
Vpis v študijski program, študent na programu
zanima me, ali obstaja pravilo ali vsaj priporočena raba pri navajanju vključenosti študentov v oz. na študijske programe.
Primer 1:
- Program je odprt za študente drugih primerljivih univerzitetnih programov, zato se lahko v program vključijo študenti, ki so se usposabljali na drugih univerzitetnih programih.
Zdelo bi se logično, da če se študentje vpišejo v program, se tudi usposabljajo v programu, ne na programu.
Rektorat naše univerze se zdi, da daje prednost rabi predloga v, saj so v navodila zapisali tako, kot prikazuje naslednji primer.
Primer 2:
- V prvostopenjski univerzitetni študijski program XY se lahko vpiše, kdor je opravil poklicno maturo v programu AB.
Podobna je večinska raba (ne pa striktna) na portalu gov.si, od koder je naslednji primer.
Primer 3:
- Razpisi za vpis v javnoveljavne študijske programe na javnih in zasebnih visokošolskih zavodih se objavljajo na spletnem portalu eVŠ /.../. V objavljenih razpisih kandidati lahko preverijo:
- prijavne roke,
- število razpoložljivih vpisnih mest,
- ali izpolnjujejo pogoje za vpis na želen študijski program /.../
Jezikovna
Vsaka/vsake/vsakega pol leta
Prijava je možna vsake/vsakega/vsaka pol leta?
Kaj je prav? Giga fida navaja vsake pol leta in vsakega pol leta kot najpogosteje uporabljeni varianti. Zanima me slovnična utemeljitev.
Po posluhu se mi (Celjanu) najbolje sliši vsaka pol leta in zdi se mi, da tako govorimo na Celjskem. Glede na ujemanje končnic, se mi to zdi smiselna raba: vsakO letO, vsakI dve letI, vsakA tri letA ... vsakA pol letA ...
Ali torej obstaja slovnični predpis ali pa moramo slediti rabi (giga fida), kjer pa mogoče prevladajo druge regionalne variante? Ali je potem »celjska« manj merodajna?
Število zadetkov: 12
Dostopnost