Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna
O rabi moških in ženskih oblik ter nezaznamovanosti moškega spola

Prosim vas, da z gledišča slovenističnega jezikoslovja podate priporočilo o tem, kako v javnih, še zlasti uradnih in pravnih besedilih, kjer je sporazumevalna funkcija jezika pomembna, uporabljati slovnične oblike, ki zaznamujejo spol ženskih in moških oseb. Ali ne velja v tem primeru večinska ugotovitev stroke, da je moški slovnični spol nezaznamovan, torej uporaben za označevanje žensk, moških in otrok? V nasprotju s tem opažam, denimo, primer:

Društvo podeljuje priznanje častna članica oz. častni član društva članici oz. članu, ki se je upokojila oz. upokojil in je ob tem bila oz. bil članica oz. član društva ter je s svojo dolgoletno dejavnostjo prispevala oz. prispeval k ugledu društva, poleg tega pa je vsaj en mandat opravljala oz. opravljal vodstvene ali organizacijske naloge v društvu.

Po svojem občutku za odlike lepega jezika bi dejal, da takšna raba siromaši izrazno moč slovenščine in da bi jo klasiki slovenskega jezika odklanjali.

Jezikovna
Ali je prav reči »goričanske« ali »goričke« šivilje?

Pri branju novinarske novice so se oglasili prebivalci Goričkega, ki se jim pridevniška oblika goričanski zdi tuja, saj uporabljajo obliko gorički. Kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna
Ali je večer »sredin« ali »sredni«?

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

Jezikovna
Govorjenje na fanta v gorenjščini

Kakšen je izvor »govorjenja na fanta« v nekaterih krajih na Gorenjskem?

Jezikovna
Izjeme pri domačenju krajevnih imen

Na vas naslavljam naslednje vprašanje in vas naprošam za odgovor: zakaj domačimo nekatera zemljepisna lastna imena (npr. Dunaj, Čedad, Atene), drugih pa ne (npr. New York, Stockholm)?

Jezikovna
Kako se izgovorita samostalnika »tla« (rod. »tal«) in »del«

V zadnjem času sem že nekajkrat slišala v medijih, da so besedi, kot sta tal in del, izgovarjali kot [tau] in [deu], npr. delavci niso zaključili gradbenih deu in žoge ni pobral s tau. Je to pravilno?

Jezikovna
Množina in spoli – ponovno o podčrtajih

Vedno večkrat vidim zapise v stilu: Udeleženci_ke naj se zberejo v avli. Zanima me, če je to res potrebno.

Jezikovna
Pomen pridevnika »postjugoslovanski«

Kot ocenjevalka EU projekta sem v angleščini zasledila pojem – post-Jugoslavija (post-Yugoslavia) in postjugoslovanski npr. kontekst / prostor (Post-Yugoslavia / Post-Yugoslavian), tudi književnost v post-Jugoslaviji ("(L)iterature in post-Yugoslavia"). Iz konteksta domnevam, da gre za šest republik bivše SFRJ (1945–1991), danes je to šest/sedem držav kot npr. Bosna in Hercegovina, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo (delno priznanje), Slovenija, Severna Makedonija, Srbija.

Na portalu Fran nisem našla pojma, na Gigafidi je beseda 71-krat omenjena.

Zastavlja se mi vprašanje, ali pojem jezikovno in/ali politično korekten oz. ali je izraz nostalgije ali post-nostalgije.

Jezikovna
Stik dveh končnih ločil

Kakšna je raba ločil na koncu povedi, če je del naslova klicaj (Čefurji, raus!)?

Npr.

  • Vsi učenci so prebrali roman Čefurji, raus!.

ALI

  • Vsi učenci so prebrali roman Čefurji, raus! (Naslov je napisan ležeče.)

Jezikovna
Širjenje poimenovanj ožjih pokrajinskih enot s tradicionalnih na nove

Poleg bolj ali manj tradicionalnih poimenovanj pokrajinskih enot z imeni nekdanjih dežel (Koroška, Štajerska, Primorska, Goriška, manj Kranjska) in njihovih delov (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, Kras, Bela Krajina) ali zemljepisnih enot (Dravsko polje, Savinjska dolina,) obstajajo tudi tradicionalna poimenovanja po krajih (Tolminsko, Bovško, Koprsko, Vipavsko, Kočevsko, Celjsko, Kozjansko, Cerkljansko).

Vendar pa se zadnje čase pojavljajo tudi nova, netradicionalna poimenovanja po drugih krajih, ki včasih niso dajali imen svoji okolici. Predvsem to opažam pri ustnem poročanju radijskih in televizijskih krajevnih poročevalcev, ki kar vsako upravno enoto ali celo občino poimenujejo z imenom glavnega kraja.

In tako slišimo, da se je kaj zgodilo ne le na Koprskem, pač pa tudi na Piranskem in na Izolskem; in ne le na Vipavskem, temveč tudi na Ajdovskem in Sežanskem in Ilirskobistriškem; in da je poleg Kočevske tudi Ribniško in Grosupeljsko; na Gorenjskem se pa dogaja kaj ne le na Kranjskem (pa ni mišljena dežela Kranjska, temveč zgolj mestna občina Kranj), pač pa tudi na Jeseniškem in celo na Kranjskogorskem.

Pa seveda z zgledi nisem bil in tudi nisem mogel biti izčrpen.

Kaj meni jezikovna stroka o tem pojavu širjenja. Saj vem, da se jezik razvija in da je raba pogosto argument, ampak - meni se zdi stvar posiljena in neokusna.

Še namig: mogoče bi lahko pojav kdo širše (s primeri, mogoče z anketo in statistično) obdelal v diplomski ali drugi nalogi.

Jezikovna
Besedni red pri velelnem naklonu v navodilih za uporabo

Spodnje vprašanje me zaposluje že dolgo časa – mislila sem že, da končno poznam odgovor, pa se mi čedalje bolj zdi, da drugi poznajo drugačen odgovor ;-)

Gre za besedni red v velelnih stavkih v navodilih za uporabo–- tukaj izmišljen primer:

  • Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Namestite rezilo B na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.

To je moja predstava o tem, kje točno se v takšnih kontekstih uporablja povedek (v velelnem načinu), namreč na začetku stavka, sledijo mu že znani sestavni deli naprave X (kot "tema"), tem pa sledijo nove informacije (tako da je vse skupaj trdno pritrjeno kot rema).

Namen takšne stavčne strukture je seveda, da bralci a) takoj prepoznajo velelni stavek (zato je povedek na začetku) in b) takoj prepoznajo novo informacijo, saj se ta pojavi na koncu, za znanimi informacijami (tukaj: deli naprave A, B, C in D).

Smem?

Ali bi bilo bolj pravilno pisati tako (velelnik za delom "teme"):

  • Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Rezilo B namestite na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.

Jezikovna
Dve vprašanji glede tonemskega naglasa

  • Kako se spreminjajo nekončni naglasi večnaglasnic?
  • Ali gredo po tipu ọ́kna tudi drugi samostalniki, kjer edninski ó gre v ọ́?

Jezikovna
Ime »Kristjan« in njegove pisne različice

Kakšno je pravilno ime v slovenski obliki, Kristjan, Kristijan ali Kristian?

Jezikovna
Izbira predloga ob samostalniku »popust«

Nekaj me zelo moti, še posebno zato, ker se dogaja na nacionalnem radiu. V reklamah: … 30 odstotkov popusta na hlače. Po tem sporočilu bi človeku, ki bi prišel po hlače, trgovka morala 30 odstotkov dolžine odrezati, da bi bil res popust na hlače. Če bi pa bil popust na ceno hlač, potem bi pa bile hlače cenejše. To se dogaja tako pogosto in žal se lektorji na radijskih postajah za to ne zmenijo.

Kaj vi menite o tem?

Jezikovna
Jezikovna politika in prevzete besede

Med uporabniki oz. govorci slovenskega jezika, vseh ravni izobrazbe, se čuti nezadovoljstvo okoli načina bogatenja besedišča maternega jezika zaradi pretiranega in prehitrega, v pogovornem jeziku celo sprotnega slovenjenja besed iz angleškega jezika.

Preveliko število tujk in izposojenk iz angleškega jezika, ki se ga zazna tudi v vseh slovenskih slovarjih, močno občutijo predvsem dijaki srednjih šol, ko prestopijo na visokošolski študij. Tam jih zasujejo z množico tujk, za katere niso nikoli prej slišali. To vsaj študentom prvih letnikov zelo otežuje razumevanje in pomnjenje učne snovi, kar se nenazadnje pozna tudi na slabšem učnem uspehu. Spomnim se, da sem, med študijem v daljni preteklosti, dostikrat vzel angleško-slovenski slovar, iskal koren kake tujke, da sem prišel do slovenskega prevoda nekega pojma.

Enako ljudje, predvsem z nižjo in srednjo izobrazbo, ne razumejo oz. napol razumejo marsikaj o čemer razpravljajo politiki v parlamentu, javnih občilih, gospodarstvu i.p.d.

Ker sem na spletu našel, najmanj štiri, javne izjave priznanih strokovnjakov za slovenski jezik in etnologijo, ki zgovorno obravnavajo omenjeno vsebino, vam jih navajam tu spodaj.

Zanima me vaša opredelitev in ocena teh izjav.

  • Ali je to posledica: Jezikovne politike Slovenije, jezikovne stroke ali česa drugega?
  • Ali je prizadevanje raznih borcev za ohranitev slovensko-slovanske preteklosti in kulture smiselno in pravilno ali pa je zgrešeno?

Hvala in lep pozdrav.

Povezave do videoposnetkov:

Jezikovna
Jezikovne izbire: ali pišemo »z roko«, »na roke«, »ročno« ...

Ali pišemo z roko, ročno, na roko ali na roke? Minule dni sem slišal vse naštete rabe. Katera je prava in zakaj?

Jezikovna
Kako imenujemo kraške kamnite zidove?

Za poimenovanje zidu na Krasu, ki je zgrajen brez ali skoraj brez uporabe malte, se pojavlja veliko poimenovanj -- suhizid, suhozid, suhizid, ravno tako za postopek: gradnja na suho, suhogradnja, suhozidnagradnja. Zanima me vaše mnenje, katero izmed poimenovanj je najbolj pravilno.

Jezikovna
Kako pišemo »božič«

Zanima me, ali še vedno velja, da pišemo imena praznikov v slovenščini z malo začetnico, razen, če je prva beseda svojilni pridevnik iz lastnega imena?

Sama nisem zasledila, da bi prišlo do spremembe zapisanega, vas pa vljudno prosim za odgovor, saj so me pred nekaj dnevi opozorili, da sedaj božič pišemo z veliko začetnico.

Jezikovna
Kategorija živosti: imena vzpetin

Zanima me, kako je s sklanjanjem imen za vzpetine, če se ta imenuje po svetniku, npr. Lovrenc, Sveti Jošt. Ali gremo naSveti Jošt ali na Svetega Jošta, je pohod na Lovrenc ali na Lovrenca?

Jezikovna
Mala ali velika začetnica: »Križevniška cerkev« in »kartica Urbana«

V zadnjem času sem se v dveh različnih primerih spraševal o uporabi velike oziroma male začetnice:

  • Kakšen je pravilen zapis v primerih križevniške cerkve, šentjakobske cerkve, frančiškanske cerkve, stolnice in tako dalje? "Uradna" imena teh cerkva so namreč drugačna, poleg tega pa pridevniki "frančiškanski", "križevniški" itd. označujejo bolj red, ki mu cerkev pripada (čeprav vsaj na področju Ljubljane ta poimenovanja delujejo tudi kot njihova imena). V nedavnih člankih na temo križevniške cerkve so se Delo, Dnevnik in portal MMC RTV Slovenija vsi odločili za malo začetnico ...

  • Drugo vprašanje zadeva kartico Urbana. Celo na strani LPP v nekaterih sestavkih uporabljajo tako zapis "Urbana" kot tudi "urbana", ob čemer mi razlogi za tako odločitev niso povsem jasni. Ali je to razlikovanje upravičeno in kako bi ga utemeljili?

Število zadetkov: 36