odrêči -rêčem dov.; drugo gl. reči (é) komu/čemu kaj ~ športniku pravico do nastopa; neobč. Noge so mu odrekle odpovedale; Ni mu odrekla, da bo šla z njim
odrêči se -rêčem se (é) komu/čemu ~ ~ dediščini; ~ ~ sinu; publ. odreči se koga Družba se ga je odrekla ni ga več sprejela
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
odbíti -bíjem dov., nam. odbít/odbìt; odbítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) komu/čemu kaj ~ brani zob; publ. ~ beguncem pomoč odreči; odbiti koga/kaj ~ napad; ~ sovražnika; ~ ponudbo, snubca → odkloniti; odbiti koga/kaj od koga/česa ~ otroka od sebe; ~ stroške od izplačila; odbiti kaj z/s čim ~ žogo z glavo; Ura je odbila enajst; Vse ure so že odbile |prenehale biti|
odbíti se -bíjem se (í ȋ) Sekira se mu je odbila; odbiti se od česa Žoga se je odbila od vratnice
odbíti se -bíjem se (í ȋ) Sekira se mu je odbila; odbiti se od česa Žoga se je odbila od vratnice
Pravopis
prelomíti -lómim dov. prelómljenje; drugo gl. lomiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ obljubo; ~ palico; prelomiti z/s kom/čim ~ s kom → pustiti koga, pretrgati stike s kom; ~ s starimi navadami → opustiti stare navade; ~ s preteklostjo → odreči se preteklosti
prelomíti se -lómim se (í/ȋ ọ́) Veja se je prelomila; poud. prelomiti se v kaj Breg se ~i v pobočje |preide|
prelomíti se -lómim se (í/ȋ ọ́) Veja se je prelomila; poud. prelomiti se v kaj Breg se ~i v pobočje |preide|
Pravopis
Pravopis
Pravopis
prôšnja -e ž, pojm. (ó) ustreči ~i; izpolniti, odkloniti, odreči, zavrniti ~o; ugodno rešiti ~o; storiti kaj na ~o koga; ~ za pomilostitev; števn., urad. vložiti ~o
Število zadetkov: 6
Dostopnost