advokát -a m (ȃ)
kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata
// ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Etimološki
advokȃt -a m
Pleteršnik
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Etimološki
avokȃdo -a m
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
besednik m, F5, advocatus, -ti, odvétnik, beſſédnik, govorzhyn; causidicus, en beſſédnik, ẛagovarjaviz; dicasticum, plazhilu eniga beſſédnika; orator, beſſednik, govorzhyn; procurator, preṡkarblenyk, valput, en beſſédnik, preṡkarbnik hiſhnik
Svetokriški
besednik -a m 1. zagovornik pred sodnikom, odvetnik, besednik: greshinze pak s'milostovimi beſsedomij je podvuzhil, inu teh vezhkrat beſednik im. ed. ratal ǀ Na mejſti Beſednika rod. ed. je govuril En Angel ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh Beſedniku daj. ed., de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom ǀ imeti eniga suestiga pomozhnika, inu beſsednika tož. ed. ǀ Beſedniki im. mn. ſo v'roki dershali Bukue: Rihterij palzo ǀ vezhi del Rihtarju, inu beſsedniku rod. mn. ǀ Beſsednikom daj. mn. ſim vſhe tudi dobru usta pomasal ǀ tuoje vupajne nej ſi v'G: Boga, temuzh v'Beſsednike tož. mn., v'Priatele, inu v'Rihtarje postavil 2. govornik: Gorgius Beſsednik im. ed., kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù
Celotno geslo
Megiser
besednik -a samostalnik moškega spola
Celotno geslo
eSSKJ16
besednik -a samostalnik moškega spola
1. navadno strokovnjak za pravo, ki zastopa, zagovarja koga pred sodiščem; SODOBNA USTREZNICA: odvetnik, zagovornik
2. versko kdor je zveličan in pri Bogu zagovarja skesanega grešnika; SODOBNA USTREZNICA: zagovornik, priprošnjik
3. kdor usvoji spretnost, znanje govorjenja, predvsem v javnosti; SODOBNA USTREZNICA: retorik, govornik
FREKVENCA: 124 pojavitev v 28 delih
SSKJ²
branílec -lca [braniu̯ca in branilca] m (ȋ)
1. kdor odvrača napad: branilci so se morali vdati; napadalci so premagali branilce
// kdor varuje, ščiti: branilci domovine / branilec morale, resnice
2. publ. kdor zmaga na prejšnjem tekmovanju in se ponovno bori za naslov: premagati branilce naslova prvaka; branilec olimpijskega naslova
3. odvetnik, ki brani, zagovarja obtoženca: branilec je navajal olajševalne okoliščine
4. šport. obrambni igralec pri nekaterih igrah z žogo: branilec je prestregel žogo
1. kdor odvrača napad: branilci so se morali vdati; napadalci so premagali branilce
// kdor varuje, ščiti: branilci domovine / branilec morale, resnice
2. publ. kdor zmaga na prejšnjem tekmovanju in se ponovno bori za naslov: premagati branilce naslova prvaka; branilec olimpijskega naslova
3. odvetnik, ki brani, zagovarja obtoženca: branilec je navajal olajševalne okoliščine
4. šport. obrambni igralec pri nekaterih igrah z žogo: branilec je prestregel žogo
SSKJ²
braníti in brániti -im nedov. (ī á)
1. odvračati napad: braniti most, prehod čez reko; ko je branil tovariša, je bil še sam ranjen; ekspr. braniti do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; braniti z orožjem; hrabro, srdito braniti; ni napadal, ampak se je samo branil; posadka se ni mogla več braniti / telo se brani pred mikrobi
// varovati, ščititi: armada brani naše meje / votlina jih je branila pred dežjem in soncem / braniti čast, pravico
2. z dajalnikom preprečevati, ne dovoljevati: nihče ji ne more braniti, da ne bi tega storila / težke misli mi branijo spati; to je edina stvar, ki mi brani oditi / elipt.: žena mu brani pijačo; branili so ji (iti) na ples; starši so mu jo branili odsvetovali, da bi se poročil z njo
3. odvzemati, zmanjševati krivdo, zagovarjati: brani ga dober odvetnik; vsi so jo obsojali, samo ona jo je branila; obtoženec se brani s prostosti
// dokazovati pravilnost ideje, mnenja: trdovratno je branil svoje stališče; braniti kaj z dokazi
● ekspr. kar šel bom. Kdo ti brani? pojdi, če hočeš; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; publ. braniti naslov tekmovati za pravico do naslova, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju
♦ šah. braniti figuro zavarovati; šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo; šport. braniti vrata igrati v vratih, v golu
1. odvračati napad: braniti most, prehod čez reko; ko je branil tovariša, je bil še sam ranjen; ekspr. braniti do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; braniti z orožjem; hrabro, srdito braniti; ni napadal, ampak se je samo branil; posadka se ni mogla več braniti / telo se brani pred mikrobi
// varovati, ščititi: armada brani naše meje / votlina jih je branila pred dežjem in soncem / braniti čast, pravico
2. z dajalnikom preprečevati, ne dovoljevati: nihče ji ne more braniti, da ne bi tega storila / težke misli mi branijo spati; to je edina stvar, ki mi brani oditi / elipt.: žena mu brani pijačo; branili so ji (iti) na ples; starši so mu jo branili odsvetovali, da bi se poročil z njo
3. odvzemati, zmanjševati krivdo, zagovarjati: brani ga dober odvetnik; vsi so jo obsojali, samo ona jo je branila; obtoženec se brani s prostosti
// dokazovati pravilnost ideje, mnenja: trdovratno je branil svoje stališče; braniti kaj z dokazi
● ekspr. kar šel bom. Kdo ti brani? pojdi, če hočeš; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; publ. braniti naslov tekmovati za pravico do naslova, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju
♦ šah. braniti figuro zavarovati; šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo; šport. braniti vrata igrati v vratih, v golu
- braníti se in brániti se
odklanjati, ne marati: otrok se brani zdravila / braniti se časti / hvalili so ga, on pa se je branil, češ da ni napravil nič posebnega; vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo
// upirati se, zoperstavljati se: sklonil se je k nji in jo poljubil. Ni se branila; star. težko se je branil silnim prošnjam
● domače potice se nikoli ne branim imam jo rad; brani se izročiti ključe noče jih izročiti; ekspr. na vse kriplje, z vsemi štirimi se je branil iti zelo; dražili so jo, da ima fanta, a se je branila, da ne govorila, zatrjevala
- branèč -éča -e:
padel je, braneč svobodo
- bránjen -a -o:
letala so napadla najmanj branjeno pristanišče; šport. žarg. dobro branjena žoga
Vorenc
SSKJ²
Pravopis
dóhtar -ja m z -em člov. (ọ́) neknj. ljud. zdravnik; star. odvetnik
dóhtarica -e ž, člov. (ọ́) neknj. ljud. zdravnica
dóhtarjev -a -o (ọ́)
dóhtaričin -a -o (ọ́) neknj. ljud.
dóhtarica -e ž, člov. (ọ́) neknj. ljud. zdravnica
dóhtarjev -a -o (ọ́)
dóhtaričin -a -o (ọ́) neknj. ljud.
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
dóktor -ja m (ọ́)
1. najvišji akademski naslov, ki ga podeli univerza ali znanstvena ustanova: promovirati za doktorja; doktor prava; doktor matematičnih ved; kandidat je dobil naslov doktorja znanosti / častni doktor naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug / kot nagovor gospod doktor; kot pristavek k imenu: doktor [dr.] Ivan Prijatelj; govoril sem z doktor Zarnikom z doktorjem Zarnikom; doktor Korenova doktorica Korenova; doktor Bleiweisove Novice Novice doktorja Bleiweisa
// kdor ima doktorski naslov: zbrali so se sami doktorji biologije
2. pog. zdravnik: doktor mu je zapisal zdravila; poslali so me po doktorja
3. star. odvetnik, advokat: tako se spozna na pravde, da marsikakega mladega doktorja spravi v zadrego / za jezičnega doktorja študira; v prid. rabi: doktor roman umetniško manj vreden roman iz bolnišničnega življenja
1. najvišji akademski naslov, ki ga podeli univerza ali znanstvena ustanova: promovirati za doktorja; doktor prava; doktor matematičnih ved; kandidat je dobil naslov doktorja znanosti / častni doktor naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug / kot nagovor gospod doktor; kot pristavek k imenu: doktor [dr.] Ivan Prijatelj; govoril sem z doktor Zarnikom z doktorjem Zarnikom; doktor Korenova doktorica Korenova; doktor Bleiweisove Novice Novice doktorja Bleiweisa
// kdor ima doktorski naslov: zbrali so se sami doktorji biologije
2. pog. zdravnik: doktor mu je zapisal zdravila; poslali so me po doktorja
3. star. odvetnik, advokat: tako se spozna na pravde, da marsikakega mladega doktorja spravi v zadrego / za jezičnega doktorja študira; v prid. rabi: doktor roman umetniško manj vreden roman iz bolnišničnega življenja
Celotno geslo
ePravopis
Pravopis
dóktor -ja m z -em člov. (ọ́)
1. doseči naslov ~a; ~ pravnih znanosti; gospod ~; ~ Fran Ramovš; z ~em, knj. pog. z ~ Kitkom; knj. pog. ~ Boršnikova doktorica Marja Boršnik
2. poklicati ~a zdravnika; star. odvetnik
dóktorica -e ž, člov. (ọ́)
dóktorjev -a -o (ọ́)
dóktoričin -a -o (ọ́)
1. doseči naslov ~a; ~ pravnih znanosti; gospod ~; ~ Fran Ramovš; z ~em, knj. pog. z ~ Kitkom; knj. pog. ~ Boršnikova doktorica Marja Boršnik
2. poklicati ~a zdravnika; star. odvetnik
dóktorica -e ž, člov. (ọ́)
dóktorjev -a -o (ọ́)
dóktoričin -a -o (ọ́)
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 6
- Naslednja »
Število zadetkov: 115
Dostopnost