Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]
    1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
      1.2. ki ni skaljen ali moten
      1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
      1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
      1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
      1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
    2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi
      2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
      2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
    3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega
      3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
      3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
      3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
    4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
    5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti
      5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
      5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
    6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve
      6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
    7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
    8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
    9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
prepésniti prepésnim dovršni glagol [prepésniti]
    1. umetniško, soustvarjalno prevesti delo v verzih
    2. preoblikovati besedilo, motiv, temo, navadno literarnega dela tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno besedilo, literarno delo
      2.1. preoblikovati, aktualizirati umetniško delo tako, da se novo delo upodablja, izraža z drugo umetniško zvrstjo
ETIMOLOGIJA: pesniti
spízditi spízdim dovršni glagol [spízditi]
    1. vulgarno iti, uiti, zbežati
      1.1. navadno velelno, vulgarno oditi, izginiti
    2. vulgarno ukrasti, odvzeti
ETIMOLOGIJA: pizditi

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
aretírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. prijeti koga in mu odvzeti prostost: ponoči je policija aretirala veliko ljudi; aretirati osumljenca, zločinca; aretirali so ga zaradi kraje
2. teh. zaustaviti, nepremično pritrditi gibljivi del naprave: aretirati magnetno iglo
    aretíran -a -o:
    biti aretiran; sam.: eden izmed aretiranih je skušal pobegniti
SSKJ²
brême -éna s (é ẹ́)
1. težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih: naložiti si breme; nositi breme na plečih; odložiti, odvreči breme z ramen; opotekati se pod težo bremena / maksimalno dovoljeno breme za vozilo tovor / nar. breme dračja butara, sveženj
2. težava, skrb, nadloga: težko breme mu je padlo od srca; vsak mora nositi svoje breme / breme let, starosti
3. s prilastkom dolžnost, obveznost: odvzeti ženam gospodinjska bremena; država je prevzela nase breme plačevanja stroškov za vzdrževanje onemoglih
// nav. mn. dajatev, davščina: pritiskala so ga velika bremena; oprostili so kmeta tlake, desetine in drugih bremen; davčna bremena
● 
bila je v breme sosedom sosedje so skrbeli zanjo, so jo preživljali; pasti občini v breme živeti na stroške občine
♦ 
ekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; fin. v breme leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve; knjižiti v breme; pravn. dokazno breme
SSKJ²
čín1 -a m (ȋ)
stopnja na hierarhični lestvici v vojski in podobnih organizacijah: dobiti, imeti čin; odvzeti komu čin; vojaški čini / gostiteljica je razvrstila goste po činih
 
voj. generalski, častniški, vojaški čin
SSKJ²
deheroizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. odvzeti, odstraniti, kar je herojskega: v romanu je deheroiziral vojno / jemlje smisel njegovemu junaštvu in ga deheroizira
SSKJ²
dehidrírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odvzeti, odstraniti vodo iz česa: dehidrirati krmo, meso
    dehidríran -a -o:
    dehidrirana hrana, zelenjava; dehidrirano mleko mleko v prahu
SSKJ²
dehumanizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odvzeti, odstraniti človeške vrednote, dostojanstvo; razčlovečiti: dehumanizirati človeka; dehumanizirati umetnost
    dehumanizíran -a -o:
    dehumanizirana civilizacija; dehumanizirano življenje
SSKJ²
dekarbonizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
metal. odstraniti, odvzeti ogljik iz jekel in zlitin; razogljičiti
SSKJ²
dekatírati -am dov. in nedov. (ȋ)
tekst. odvzeti tkanini lesk s paro ali z vročo vodo: dekatirati blago
SSKJ²
dematerializírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odvzeti čemu čim več materialnega: gotska arhitektura dematerializira stavbo; umetnost se je vedno bolj dematerializirala / dematerializirati človekova realna doživetja
    dematerializíran -a -o:
    dematerializirana telesnost
SSKJ²
denaturalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn. odvzeti državljanske pravice:
SSKJ²
denitrírati -am dov. in nedov. (ȋ)
metal. odstraniti, odvzeti dušik iz spojine: denitrirati jeklo
SSKJ²
derogírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pravn. delno ali popolnoma odvzeti veljavnost zakonski določbi z novo zakonsko določbo; razveljaviti: derogirati vsa prejšnja določila
SSKJ²
deromantizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odvzeti, odstraniti romantičnost: pisatelj je v romanu življenje deromantiziral
    deromantizíran -a -o:
    deromantizirana romantika
SSKJ²
detronizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. odstraniti, pregnati s prestola: detronizirati kralja
// ekspr. odvzeti vzvišenost, veljavo, moč: pesnik je detroniziral vse bogove; detronizirati razne namišljene veličine
SSKJ²
diskreditírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odvzeti veljavo, ugled: s temi izjavami so ga popolnoma diskreditirali; njegovo ravnanje ga je diskreditiralo v očeh tovarišev; s svojim nastopom so se diskreditirali / ta gledališka interpretacija je delo diskreditirala
    diskreditíran -a -o:
    vodstvo stranke je bilo takrat že močno diskreditirano
SSKJ²
diskvalificírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. odvzeti (moralno) vrednost, ceno: to dejanje ga je diskvalificiralo; s svojim nastopom se je popolnoma diskvalificiral
2. šport. odvzeti pravico do nastopanja ali sojenja na tekmah: diskvalificirati tekmovalca; zaradi napak v teku so konja diskvalificirali izločili iz tekmovanja
    diskvalificíran -a -o:
    diskvalificiran plavalec; moralno diskvalificiran človek
SSKJ²
ekspropriírati -am dov. in nedov. (ȋ)
uradno odvzeti lastninsko pravico v korist družbe, razlastiti: ekspropriirati dosedanje lastnike / ekspropriirati gozdove
    ekspropriíran -a -o:
    ekspropriirana buržoazija
Število zadetkov: 210