Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
ǫ̑gəł 1., -gla, m. = vogel, die Ecke; na štiri ogle, viereckig; — der Zipf eines Tuches, C.
Pleteršnik
ǫ̑gəł 2., -gla, m. die Kohle; črn kakor o., kohlschwarz; živi o., die Glutkohle; blatni o., die Moorkohle, svetli o., die Glanzkohle, iglasti o., die Nadelkohle, črni o., die Schwarzkohle, koščeni o., die Knochenkohle, Cig. (T.); — piše se tudi: ogelj, Cig. (T.), Valj. (Rad) i. dr.
Pleteršnik
oblíčən 2., -čna, adj. rundlich, Z.; — oblȋčni ogel, der Kugelwinkel, Cig.
Pleteršnik
zadẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) aufladen (auf den Rücken, auf die Schulter); z. koga, kaj na hrbet, na ramo; z. komu kaj; križ z. na rame, das Kreuz auf sich nehmen, Vod. (Pes.); — 2) z. si = prizadeti si, sich bemühen, sich anstrengen, Mur., C.; dosti si je zadel, Mur.; mnogoteri si veliko zadene, Dalm.; — 3) anthun: kaj so mu vse zadeli, pa vendar nič ne reče, Mur.; vse zlo, kar so le vedeli in mogli, so jim zadeli, Krelj; oni so meni često veliko zlega zadeli, Dalm.; rane z. srcu, das Herz verwunden, Kast. (Rož.); Bog ne zadeni! Gott behüte! — tolikanj mu je zadela, sie drang so sehr in ihn, Dalm.; — 4) erklecken, Z.; povsod oči imeti, da vse ljudem zadene, Ravn.; to nam prav zadene, das wirkt, Blc.-C.; — 5) anstoßen; ob kamen z. z nogo; z vozom v zid z., an die Mauer anfahren; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan.; po poti je v tolovaje zadel, Ravn.; — (fig.) in Conflict gerathen: z. ob kaj, Cig. (T.); z. se, anstoßen: zadel sem se v vrata, ob mizni ogel; — 6) treffen; zadel je, kamor je meril; z. v tarčo; meriti v zajca in z. psa; dobro z. ptico; — vrsta, red zadene koga, es kommt an jemanden die Reihe; praznik zadene, es fällt ein Festtag ein, Cig.; — betreffen, ereilen: nesreča ga je zadela; vojska ni zadela te dežele, Cig.; — zadet biti, betroffen, interessiert sein, Cig., Jan.; — treffen, errathen; zadel si jo, du hast es getroffen, errathen; — 7) verthun, vergeuden, Z., Trub., Dalm.; čas z., Bas.; (prim. zadejati).
Pleteršnik
zbrznẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) vermodern, vermorschen, verfaulen, C.; — 2) ogel zbrzni, die Kohle wird zu Asche, Rez.-C.
Pleteršnik
žȋv, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.-Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; (pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
Pleteršnik
dvanajsteroplǫ́ščən, -ščna, adj. d. ogel, eine zwölfseitige Ecke, h. t.-Cig. (T.).
Pleteršnik
odglǫ́dati, -dam, -jem, vb. pf. wegnagen; miši so vratom ogel odglodale.
Pleteršnik
ogȃł, ogȃla, m. = 1. ogel, Kr.
Pleteršnik
ǫ̑gəłčək 1., -čka, m. dem. 1. ogel, das Eckchen.
Pleteršnik
ǫ̑gəłčək 2., -čka, m. dem. 2. ogel, das Köhlchen.
Pleteršnik
ǫ̑gləc, -gləca, (-gəłca), m. 1) dem. 2. ogel, das Köhlchen; ogleci, Kohlen, Erj.-Cig. (T.); — 2) = ogljik, der Kohlenstoff, Cig. ("vogelc") Vrtov. (Km. k.).
Pleteršnik
pȏłn, adj. voll; poln sod; polna skleda juhe; polno šako, pest, peščico moke komu dati; drevo je polno sadja; p. uši; p. bradavic; vse polno je ljudi, es wimmelt von Menschen; Stoji vrtec ograjen, Polno rožic nasajen, Npes.-K.; polno me je česa, ich bin mit etwas angefüllt, Cig.; polno me je upanja, ich bin voll Hoffnung, C.; polna luna, der Vollmond; ob polnem, bei Vollmond, C.; polni zbor, die Plenarversammlung, Cig. (T.); v polnem zboru, in pleno, Cig.; polne mere ali vage, vollwichtig, Cig., Jan.; poln ogel, eine Vollecke, Cig. (T.); čep gre na polnem v sod, der Zapfen schließt vollkommen dicht, vzhŠt.; — inhaltsreich, massiv, Cig.; polni nagelj, die Doppelnelke, Cig.; polna senca, der Kernschatten, Cig. (T.); polna svetloba, das Schlaglicht, Cig. (T.); polnega naglasa, hochtonig, Cig. (T.).
Pleteršnik
smółən 2., -łna, adj. 1) Harz-, Pech-, Cig., Jan., Cig. (T.); smolna elektrika, die Harzelektricität, smolni ogel, die Harzkohle; smolno milo, die Harzseife, Cig. (T.); — 2) pechig, Cig., Jan., M.
Pleteršnik
vǫ̑gəł 1., -gla, m. = 1. ogel, die Ecke; — za voglom; na tri vogle miza.
Pleteršnik
vǫ̑gəł 2., -gla, m. = 2. ogel, die Kohle, Guts., Mik.; (vogol, Mur.).
Pleteršnik
zȓnat, adj. 1) gekörnt, körnig, Korn-, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Min.); zrnati ogel, die Grobkohle, Cig. (T.); — 2) vielkörnig, körnerreich, Cig., Jan.; — vollkörnig, Jan.; zrnata pšenica, Z.; — gehaltreich, Jan., nk.
Število zadetkov: 17