Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
slepáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. goljufati, varati: pri prodajanju je sleparil ljudi; lagati in slepariti / dolgo je sleparila moža
● nar. dolenjsko fantje so šli sleparit (pod okno) vasovat
SSKJ
steklorézec -zca m (ẹ̑) delavec, ki razrezuje steklo, steklene plošče: steklobrusilci in steklorezci / redko steklorezec je prišel vstavit v okno novo šipo steklar
SSKJ
stopníščen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stopnišče: stopniščni ovinek; stopniščna ograja / stopniščni zidovi; stopniščno okno; stopniščna vrata
♦ arhit. stopniščni presledek večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest; stopniščna rama stopnice, ki povezujejo etažo s podestom ali s kako drugo etažo
SSKJ
stopníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na stopnice: stopniški držaj; stopniška ograja; kamnite stopniške plošče / stopniška preproga / stopniško okno
♦ rel. stopniški spev besedilo, navadno iz psalma, ki se moli ali poje pri maši med berilom in evangelijem
SSKJ
strméti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. gledati, navadno nepremično: strmeti predse, v tla; molče, osuplo, srepo, topo, zamaknjeno strmeti / ekspr. za njo je strmelo mnogo pogledov
  2. 2. biti negiben, tog zaradi velikega duševnega vznemirjenja: poslušali so ga in strmeli; strmel je ob surovem vedenju svojega očeta; strmeti od groze, začudenja; tako se je spremenil, da je kar strmela / strmel je nad njeno prijaznostjo njena prijaznost ga je zelo presenečala, osupljala; presenečeno, začudeno je strmel nad tem odkritjem
    ●     ekspr. visok vrh strmi v nebo štrli; ekspr. žarometi so strmeli proti nebu bili obrnjeni, usmerjeni
    strmé knjiž.: strme ga je občudovala; poslušala jo je, strme v tla
    strmèč -éča -e: sedela je, strmeč skozi okno; strmeče oči; prisl.: strmeče so jo poslušali
SSKJ
svetlíkati se -am se stil. svetlíkati -am nedov. (ī) oddajati, dajati v kratkih presledkih svetlobo, navadno neizrazito, slabo: nekatera živa bitja se ponoči svetlikajo; ta riba se rdeče svetlika / sonce se je svetlikalo izza oblakov; skozi raznobarvna stekelca se svetlikajo medli plamenčki
// odbijati svetlobo na posameznih delih, ploskvah: morje se svetlika; mokri pesek se svetlika v soncu; kovinsko se svetlikati
// biti viden zaradi odbite svetlobe: na nebu so se svetlikala letala; med drevjem se svetlika hiša / v očeh so se jim svetlikale solze
● ekspr. skozi okno se svetlika dan dani se; ekspr. visoko v gorah se svetlika sneg je; ekspr. polagoma se mu je začelo svetlikati, kako je s stvarjo začel je spoznavati, razumevati
    svetlikajóč se -a -e: v mesečini svetlikajoči se potok; vlažno svetlikajoče se oči; svetlikajoče se jezero
SSKJ
šíškast -a -o prid. (ȋ) podoben šiški, zlasti hrastovi: šiškasti plodovi / ekspr. skozi okno je pomolil svojo šiškasto glavo
SSKJ
štànt štánta m (ȁ á) 
  1. 1. nižje pog. stojnica: postaviti štant; kupiti, prodajati na štantu / lectarski štant
  2. 2. nar. del kozolca med dvema stebroma; okno: kozolec s štirimi štanti
    ●     star. dati, vzeti kmetijo v štant v najem; žarg., lov. čakati gamsa na štantu na čakališču; star. biti v štantu pri kom stanovati v tuji, najeti hiši
SSKJ
štropôtniti -em dov. (ó ȏ) dati kratek, zamolkel glas: prve kaplje so štropotnile / dež je spet štropotnil ob okno
SSKJ
trídélen -lna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima tri dele: tridelna blazina / rastlina s tridelnimi bodicami / tridelni komplet; tridelna raztegljiva lestev; tridelna omara omara s tremi (vratnimi) krili; tridelno okno
♦ um. tridelni gotski oltar
SSKJ
tródélen -lna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki ima tri dele: trodelna žimnica; skladba je trodelna / trodelna omara omara s tremi (vratnimi) krili; trodelno okno
SSKJ
umestíti -ím tudi uméstiti -im dov., umésti; uméstil (ī í; ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. uradno postaviti, uvesti na službeno mesto: umestiti dekana, škofa; rektorja so slovesno umestili / umestiti novi upravni odbor
  2. 2. knjiž. namestiti, postaviti: umestiti kip na podstavek / otroka je udobno umestil na sedež / umestiti se na svoj prostor / umestil se je pri svojem bratu nastanil
    umeščèn -êna -o in uméščen -a -o: novo umeščeni župan, župnik; okno je umeščeno visoko pod streho
SSKJ
váben -bna -o prid. (ā) 
  1. 1. namenjen za vabo: vabne ribice, živali
  2. 2. zastar. vabljiv: senčnica z vabno klopco
    vábno prisl.: skozi okno je vabno sijalo sonce
SSKJ
vdélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, da je kaj trdno nameščeno v čem: vdelati diamant v prstan; vdelati intarzije / v streho so vdelali pet oken; vdelati okna v zidne odprtine vzidati
// vdelati leče v mikroskop
// narediti, da kaj postane sestavina česa: vdelati kamenje v nasip / redko vdelati gnoj, listje v zemljo podkopati ga; pren. te hipoteze se ne dajo vdelati v dosedanjo teorijo
● star. vdelati bluzo z zlato nitjo okrasiti; izvesti; star. kar hitro se je vdelal vpeljal v delo
    vdélan -a -o: vdelan material; železen križ, vdelan v okno
SSKJ
vèčdélen -lna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ima več delov: večdelna skladba / večdelna omara; večdelno okno
SSKJ
vrèd prisl. (ȅ) v zvezi z z izraža udeleženost s še kom ali čim pri kakem dejanju, stanju: zasmejati se z drugimi vred; vrniti dolg z obrestmi vred; s podaljškom vred meri dva metra / vsi ste napačno razumeli s teboj vred
// star. hkrati: z nočjo vred je nastopil mraz / obšle so ga otožne in prijetne misli vred
● zastar. to njemu in drugim vred koristi in drugim z njim; zastar. klop stoji visoko, vred oknu v enaki višini kot okno
SSKJ
vzídati tudi vzidáti -am dov. (í á í) z zidanjem trdno vstaviti kaj v zid: vzidati spominsko ploščo / vzidati okno, vrata
// z zidanjem vstaviti kaj kam kot sestavni del: vzidati pripeljani gradbeni material
// z zidanjem narediti, da je kaj v notranjosti česa: vzidati kamin v zid / vzidati kopalno kad, kuhinjski štedilnik
    vzídan -a -o: nad vhodna vrata vzidana spominska plošča
    ♦     arhit. vzidana omara omara z obdelano prednjo stranjo, pritrjena v niši
SSKJ
zakítati -am dov. (ȋ) izravnati površino s kitom: vrata zgladimo s steklenim papirjem in zakitamo / zakitati reže v lesu
// zadelati, pritrditi s kitom šipe, zlasti okenske, v okvire: zakitati šipe / zakitati akvarij
    zakítan -a -o: zakitano mesto; okno je že zakitano
SSKJ
zaledenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: sneg, voda zaledeni / jezera, luže zaledenijo
    // prekriti se z ledom: skale, žlebovi zaledenijo
  2. 2. ekspr. postati brezčuten, zelo hladen: njen prijazni nasmeh je zaledenel; vsa čustva usmiljenja so v hipu zaledenela; v trenutku ji je zaledenelo srce je začutila velik strah, grozo
    ●     ekspr. ob novici mu je zaledenela kri (v žilah) se je zelo prestrašil
    zaledenèl in zaledenél -éla -o: pazi, ceste so zaledenele; zaledenelo jezero; zaledenelo okno
SSKJ
zarosíti -ím dov., zarósil (ī í) brezoseb. krajši čas rositi; porositi: včasih je malo zarosilo / v osebni rabi dež zarosi; pren., knjiž. tolažba je zarosila v njegovo srce
    zarosíti se postati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: očala so se mu zarosila; okno v dvorani se je zarosilo / čelo se mu je zarosilo
    ●     ekspr. zarosile so se jim oči postali so solzni
    zarošèn -êna -o: zarošena steklenica; zarošene šipe
Število zadetkov: 302