okrásen -sna -o prid. (ā)
1. namenjen olepšavi: okrasni predmeti / okrasni lonec za lončnice; okrasni robec v žepu na prsih; okrasni trakovi; okrasna keramika; okrasne resice; narediti pri podpisu okrasno vijugo / okrasni namen olepševalni; okrasna vrednost predmeta / okrasna umetnost dekorativna umetnost
2. ki se goji za okras: okrasne rastline; okrasno drevo, grmičje
♦ agr. okrasna perutnina; lit. okrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; obrt. okrasni šiv; okrasni vbod; tisk. okrasne črke; vrtn. okrasna bučka buča z drobnimi, različno oblikovanimi plodovi; okrasna koruza koruza z navadno pisanimi listi in majhnimi storži; okrasna paprika
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
mozaíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na mozaik:
a) mozaični okras / mozaični kamenčki; mozaični tlak; mozaična stena / mozaično slikarstvo
b) mozaična oddaja / mozaična kompozicija romana
♦ gozd. mozaična bolezen bolezen rastlin, pri kateri se na listih pojavijo rumene ali bledo zelene pege; les. mozaični parket parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure
nanašajoč se na mozaik:
a) mozaični okras / mozaični kamenčki; mozaični tlak; mozaična stena / mozaično slikarstvo
b) mozaična oddaja / mozaična kompozicija romana
♦ gozd. mozaična bolezen bolezen rastlin, pri kateri se na listih pojavijo rumene ali bledo zelene pege; les. mozaični parket parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure
- mozaíčno prisl.:
novela je mozaično razdrobljena
SSKJ²
podelíti -ím dov., podélil (ī í)
1. dati komu kaj, zlasti na slovesen način: podeliti diplome; podeliti odlikovanja; podeliti literarne nagrade
// knjiž. dati sploh: podeliti kredit, štipendijo / podeliti naslov / podeliti komu tolažbo, upanje / okrasne trajnice podelijo vrtu posebno barvitost
♦ rel. podeliti blagoslov, odvezo, zakrament
2. navadno v zvezi s s, z dati kaj od svojega: vse, kar je dobila, je podelila z otroki; kosilo je podelil s sosedom
3. star. razdeliti: podeliti na pet delov / hruške in orehe je podelil med otroke
1. dati komu kaj, zlasti na slovesen način: podeliti diplome; podeliti odlikovanja; podeliti literarne nagrade
// knjiž. dati sploh: podeliti kredit, štipendijo / podeliti naslov / podeliti komu tolažbo, upanje / okrasne trajnice podelijo vrtu posebno barvitost
♦ rel. podeliti blagoslov, odvezo, zakrament
2. navadno v zvezi s s, z dati kaj od svojega: vse, kar je dobila, je podelila z otroki; kosilo je podelil s sosedom
3. star. razdeliti: podeliti na pet delov / hruške in orehe je podelil med otroke
- podeljèn -êna -o:
podeljeni sta bili dve prvi in dve drugi nagradi; podeljena odlikovanja
SSKJ²
parkét -a m (ẹ̑)
1. ploščice iz trdega lesa za tla: izdelovati parket; veliki zavoji parketa / polagati parket na določen način pritrjevati parket na podlago; bukov, hrastov parket; tovarna parketa parketarna
// tla iz takih ploščic: loščiti, očistiti, zgladiti parket; spraviti madeže iz parketa; na parketu mu je spodrsnilo / brusiti parket; lakirati parket
2. ekspr. zglajena, gladka tla, zlasti kot plesišče: nov par se je pojavil na parketu / zasukati se po parketu
3. star. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču; parter: sedeti v parketu; prve vrste parketa
● star. ne zna se gibati, sukati po parketu ne zna se uglajeno vesti
♦ les. lamelni parket iz deščic, nalepljenih na podlago iz mehkega lesa; mozaični parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure
1. ploščice iz trdega lesa za tla: izdelovati parket; veliki zavoji parketa / polagati parket na določen način pritrjevati parket na podlago; bukov, hrastov parket; tovarna parketa parketarna
// tla iz takih ploščic: loščiti, očistiti, zgladiti parket; spraviti madeže iz parketa; na parketu mu je spodrsnilo / brusiti parket; lakirati parket
2. ekspr. zglajena, gladka tla, zlasti kot plesišče: nov par se je pojavil na parketu / zasukati se po parketu
3. star. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču; parter: sedeti v parketu; prve vrste parketa
● star. ne zna se gibati, sukati po parketu ne zna se uglajeno vesti
♦ les. lamelni parket iz deščic, nalepljenih na podlago iz mehkega lesa; mozaični parket iz elementov, sestavljenih v okrasne figure
SSKJ²
prvína -e ž (í)
1. sestavni del, sestavina: glasovi, besede in druge prvine jezika; bistvene prvine obravnavanega problema / prvine osebnosti / obvladovati smučarske, telovadne prvine; prvine kvačkanja, pletenja
// s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: glasbene, likovne prvine; združevati različne stilne prvine; okrasne prvine arhitekture
2. bistveni, osnovni del: spoznavati prvine življenja / prvine novega
3. knjiž. sorazmerno samostojen del celote; element: razstaviti pripravo na prvine
4. kem. snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; element: radioaktivne prvine; spajanje prvin
5. knjiž. kar se prvo od posamezne vrste pridela v kakem letu: prvine poljskih pridelkov / v mnogoboštvu odliti od pijače prvino bogovom
● zastar. iz prvine je delal sam sprva, od začetka
1. sestavni del, sestavina: glasovi, besede in druge prvine jezika; bistvene prvine obravnavanega problema / prvine osebnosti / obvladovati smučarske, telovadne prvine; prvine kvačkanja, pletenja
// s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: glasbene, likovne prvine; združevati različne stilne prvine; okrasne prvine arhitekture
2. bistveni, osnovni del: spoznavati prvine življenja / prvine novega
3. knjiž. sorazmerno samostojen del celote; element: razstaviti pripravo na prvine
4. kem. snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; element: radioaktivne prvine; spajanje prvin
5. knjiž. kar se prvo od posamezne vrste pridela v kakem letu: prvine poljskih pridelkov / v mnogoboštvu odliti od pijače prvino bogovom
● zastar. iz prvine je delal sam sprva, od začetka
SSKJ²
rastlína -e ž (í)
organizem, navadno z listi, cveti in koreninami: rastline že cvetijo, venejo; vse na novo posajene rastline so se prijele; okopavati, presajati, sejati, zalivati rastline; deli, organi rastlin; rastline in živali / divje, gojene rastline; gorske, travniške, tropske, vodne, vrtne rastline; grmičaste, zimzelene rastline; industrijske, krmne, oljne rastline; lončne, parkovne, sobne rastline; okrasne, strupene, zdravilne, začimbne rastline; rastline trajnice, zajedavke / ovijalna rastlina ovijalka; plevelna rastlina plevel
♦ agr. rastlina se osemeni; materinska ali materna rastlina ki je pri križanju oprašena; matična rastlina ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena; očetna rastlina ki pri križanju opraši in oplodi drugo rastlino; pionirska rastlina ki ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje gospodarsko pomembnejših vrst; varovalne rastline; biol. enocelične, mnogocelične rastline; bot. rastlina organizem, ki gradi telo iz anorganskih snovi s fotosintezo; brezcvetne rastline; dvokalična rastlina ki ima v kalčku dva klična lista; dvoletna rastlina; enodomna rastlina ki ima moške in ženske cvete na isti rastlini; kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina; lesna ali lesnata rastlina ki ima olesenelo steblo; moška rastlina z moškimi cveti; nižje rastline ki nimajo razvitega stebla, listov in korenin; zelnata rastlina ki nima olesenelega stebla; čeb. medovita rastlina ki daje med, medičino
organizem, navadno z listi, cveti in koreninami: rastline že cvetijo, venejo; vse na novo posajene rastline so se prijele; okopavati, presajati, sejati, zalivati rastline; deli, organi rastlin; rastline in živali / divje, gojene rastline; gorske, travniške, tropske, vodne, vrtne rastline; grmičaste, zimzelene rastline; industrijske, krmne, oljne rastline; lončne, parkovne, sobne rastline; okrasne, strupene, zdravilne, začimbne rastline; rastline trajnice, zajedavke / ovijalna rastlina ovijalka; plevelna rastlina plevel
♦ agr. rastlina se osemeni; materinska ali materna rastlina ki je pri križanju oprašena; matična rastlina ki se uporablja za pridobivanje potaknjencev, semena; očetna rastlina ki pri križanju opraši in oplodi drugo rastlino; pionirska rastlina ki ustvarja razmere, ustrezne za uspevanje gospodarsko pomembnejših vrst; varovalne rastline; biol. enocelične, mnogocelične rastline; bot. rastlina organizem, ki gradi telo iz anorganskih snovi s fotosintezo; brezcvetne rastline; dvokalična rastlina ki ima v kalčku dva klična lista; dvoletna rastlina; enodomna rastlina ki ima moške in ženske cvete na isti rastlini; kulturna rastlina s človekovim namernim izborom vzgojena rastlina; lesna ali lesnata rastlina ki ima olesenelo steblo; moška rastlina z moškimi cveti; nižje rastline ki nimajo razvitega stebla, listov in korenin; zelnata rastlina ki nima olesenelega stebla; čeb. medovita rastlina ki daje med, medičino
SSKJ²
ríbica -e ž (í)
manjšalnica od riba: hraniti ribice; hitre, živahne ribice / akvarijske ribice; okrasne ribice; zlate ribice akvarijske ribe zlasti zlato rumene barve / ekspr. kupiti pol kilograma goveje ribice
♦ obrt. ribice klekljana čipka, katere vzorec ima ribam podobno obliko; zool. človeška ribica repata dvoživka, ki živi v podzemeljskih jamah Krasa, Proteus anguinus; srebrna ribica z lesketajočimi se luskinicami pokrita žuželka, ki živi v stanovanjih, Lepisma saccharina
manjšalnica od riba: hraniti ribice; hitre, živahne ribice / akvarijske ribice; okrasne ribice; zlate ribice akvarijske ribe zlasti zlato rumene barve / ekspr. kupiti pol kilograma goveje ribice
♦ obrt. ribice klekljana čipka, katere vzorec ima ribam podobno obliko; zool. človeška ribica repata dvoživka, ki živi v podzemeljskih jamah Krasa, Proteus anguinus; srebrna ribica z lesketajočimi se luskinicami pokrita žuželka, ki živi v stanovanjih, Lepisma saccharina
SSKJ²
udomačeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da postane kaka divja žival domača: lisico smo udomačevali / človek je udomačeval divje živali / ekspr. udomačevati okrasne rastline
2. ekspr. delati, da se kdo prilagodi novemu okolju: bivanje med njimi ga je udomačevalo / pesnik je udomačeval tuje umetnostne novosti
● knjiž. blaga svetloba je udomačevala prostor ga delala domačega, prijetnega
1. delati, da postane kaka divja žival domača: lisico smo udomačevali / človek je udomačeval divje živali / ekspr. udomačevati okrasne rastline
2. ekspr. delati, da se kdo prilagodi novemu okolju: bivanje med njimi ga je udomačevalo / pesnik je udomačeval tuje umetnostne novosti
● knjiž. blaga svetloba je udomačevala prostor ga delala domačega, prijetnega
- udomačeváti se ekspr.
prilagajati se novemu okolju: seznanjal se je z ljudmi in se udomačeval; udomačevati se v novem kraju
SSKJ²
akcidénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
akcidentalen: akcidenčni nagibi
♦ tisk. akcidenčne črke lepotne, okrasne črke
akcidentalen: akcidenčni nagibi
♦ tisk. akcidenčne črke lepotne, okrasne črke
SSKJ²
lámpica -e ž (ȃ)
manjšalnica od lampa: luč v lampici je ugasnila / lampica brli
♦ vrtn. viseča posoda za okrasne rastline
manjšalnica od lampa: luč v lampici je ugasnila / lampica brli
♦ vrtn. viseča posoda za okrasne rastline
SSKJ²
pozamenteríja -e ž (ȋ)
1. obrt. drobni tekstilni izdelki za obrobljanje, okraševanje zlasti oblačil: okrasne resice, krpinice in druge pozamenterije
2. trgovina s takimi izdelki: kupiti v pozamenteriji
1. obrt. drobni tekstilni izdelki za obrobljanje, okraševanje zlasti oblačil: okrasne resice, krpinice in druge pozamenterije
2. trgovina s takimi izdelki: kupiti v pozamenteriji
SSKJ²
štépati -am nedov. (ẹ́)
nižje pog. šivati s šivalnim strojem: enakomerno, hitro štepati; krojiti in štepati / čevljar štepa gornje usnje na podplat ga prišiva s šivalnim strojem
// delati (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: štepati obrobo na ovratniku; štepati s svilo
nižje pog. šivati s šivalnim strojem: enakomerno, hitro štepati; krojiti in štepati / čevljar štepa gornje usnje na podplat ga prišiva s šivalnim strojem
// delati (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: štepati obrobo na ovratniku; štepati s svilo
SSKJ²
tvarína -e ž (í) knjiž.
1. snov, materija: telesa so iz tvarine; les je heterogena tvarina / eksplozivne, gorljive tvarine
2. snov, material: zlato in druge tvarine za okrasne izdelke / odvažati tvarino
3. snov, gradivo: urejati tvarino; ima dovolj tvarine za razpravo
4. (učna) snov, vsebina: poglobiti se v tvarino / za izpit je ponovil vso učno tvarino
1. snov, materija: telesa so iz tvarine; les je heterogena tvarina / eksplozivne, gorljive tvarine
2. snov, material: zlato in druge tvarine za okrasne izdelke / odvažati tvarino
3. snov, gradivo: urejati tvarino; ima dovolj tvarine za razpravo
4. (učna) snov, vsebina: poglobiti se v tvarino / za izpit je ponovil vso učno tvarino
SSKJ²
uporáben -bna -o prid., uporábnejši (á ā)
1. ki se da koristno uporabiti, porabiti: uporabni kosi tkanine; spravljati uporabne odpadke; uporabne vrste lesa / rezultati morajo biti uporabni; uporabne ideje
// ki ima potrebne lastnosti za kak namen: vsestransko uporaben aparat; novi tip avtomobila je zelo uporaben / fant za fizično delo ni uporaben primeren; za šolo uporabne knjige
// ki se da izkoriščati: uporaben padec vode; uporabni viri energije; uporabne zaloge premoga / kmetijsko uporabna zemlja obdelovalna zemlja
2. ki je v takem stanju, da se lahko uporablja: v spopadu so bili uničeni zadnji še uporabni tanki; stavba po potresu ni več uporabna
3. ki se uporablja za zadovoljevanje vsakdanjih potreb: izdelovati uporabne predmete; uporabne in okrasne rastline / uporabno raziskovanje / uporabna umetnost umetnost, katere namen je umetniško, estetsko oblikovanje uporabnih predmetov
// katerega ugotovitve se lahko uporabijo neposredno v praksi: uporabna biologija, geologija; uporabna znanost
4. nanašajoč se neposredno na uporabo: uporabne lastnosti izdelka; biti v uporabnem stanju
♦ ekon. uporabna vrednost vrednost, ki jo ima blago, stvar glede na zadovoljevanje potreb; lastnost blaga, stvari, da zadovoljuje potrebe; ped. uporabno znanje znanje, ki omogoča reševanje novih nalog v novih okoliščinah; pravn. uporabno dovoljenje dovoljenje, da se stavba, objekt sme uporabljati za določen namen; psih. uporabna psihologija psihologija, ki uporablja psihološka spoznanja v praksi; šol. uporabna naloga besedilo s podatki o določenem dejanskem stanju, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva; sam.: najti v trgovini kaj uporabnega
1. ki se da koristno uporabiti, porabiti: uporabni kosi tkanine; spravljati uporabne odpadke; uporabne vrste lesa / rezultati morajo biti uporabni; uporabne ideje
// ki ima potrebne lastnosti za kak namen: vsestransko uporaben aparat; novi tip avtomobila je zelo uporaben / fant za fizično delo ni uporaben primeren; za šolo uporabne knjige
// ki se da izkoriščati: uporaben padec vode; uporabni viri energije; uporabne zaloge premoga / kmetijsko uporabna zemlja obdelovalna zemlja
2. ki je v takem stanju, da se lahko uporablja: v spopadu so bili uničeni zadnji še uporabni tanki; stavba po potresu ni več uporabna
3. ki se uporablja za zadovoljevanje vsakdanjih potreb: izdelovati uporabne predmete; uporabne in okrasne rastline / uporabno raziskovanje / uporabna umetnost umetnost, katere namen je umetniško, estetsko oblikovanje uporabnih predmetov
// katerega ugotovitve se lahko uporabijo neposredno v praksi: uporabna biologija, geologija; uporabna znanost
4. nanašajoč se neposredno na uporabo: uporabne lastnosti izdelka; biti v uporabnem stanju
♦ ekon. uporabna vrednost vrednost, ki jo ima blago, stvar glede na zadovoljevanje potreb; lastnost blaga, stvari, da zadovoljuje potrebe; ped. uporabno znanje znanje, ki omogoča reševanje novih nalog v novih okoliščinah; pravn. uporabno dovoljenje dovoljenje, da se stavba, objekt sme uporabljati za določen namen; psih. uporabna psihologija psihologija, ki uporablja psihološka spoznanja v praksi; šol. uporabna naloga besedilo s podatki o določenem dejanskem stanju, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva; sam.: najti v trgovini kaj uporabnega
SSKJ²
včléniti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑)
narediti, da kaj postane člen, sestavni del kake celote: v konstrukcijo včleniti okrasne elemente; včleniti v verigo še nekaj obročkov / ekspr. včleniti koga v verigo posrednikov
// knjiž. vključiti: včleniti kaj v idejno zasnovo drame / prijatelji so ga včlenili v družbo; včleniti se v novo okolje
narediti, da kaj postane člen, sestavni del kake celote: v konstrukcijo včleniti okrasne elemente; včleniti v verigo še nekaj obročkov / ekspr. včleniti koga v verigo posrednikov
// knjiž. vključiti: včleniti kaj v idejno zasnovo drame / prijatelji so ga včlenili v družbo; včleniti se v novo okolje
- včlénjen -a -o:
biti dobro včlenjen v sosesko
SSKJ²
vijúga -e ž (ú)
neenakomerno kriva črta: narisati vijugo; okrasne vijuge; vijuga in cikcak
// ekspr. kar je po obliki podobno taki črti: reka dela vijuge; vijuga dima / teči v vijugah; pot se v ostrih vijugah vzpenja čez prelaz
♦ anat. možganska vijuga guba možganovine med dvema brazdama; jezikosl. vijuga grafično znamenje v obliki ležeče vijuge za označevanje neizpisane besede, enote, obravnavane v slovarju; tilda; šport. vijuga obvezni lik umetnostnega drsanja, pri katerem naredi drsalec z vsako nogo en krog in pol
neenakomerno kriva črta: narisati vijugo; okrasne vijuge; vijuga in cikcak
// ekspr. kar je po obliki podobno taki črti: reka dela vijuge; vijuga dima / teči v vijugah; pot se v ostrih vijugah vzpenja čez prelaz
♦ anat. možganska vijuga guba možganovine med dvema brazdama; jezikosl. vijuga grafično znamenje v obliki ležeče vijuge za označevanje neizpisane besede, enote, obravnavane v slovarju; tilda; šport. vijuga obvezni lik umetnostnega drsanja, pri katerem naredi drsalec z vsako nogo en krog in pol
SSKJ²
vkováti vkújem dov. (á ú)
1. s kovanjem pritrditi v kaj: vkovati okrasne obroče na sprednjo stran skrinje; pren., ekspr. njegov osorni glas ga je kar vkoval v tla
// s kovanjem narediti v kaj: vkovati grb, podobo v kovanec
// ekspr. z zelo močnim vplivom narediti, da kdo ravna popolnoma v skladu s tem, kar izraža dopolnilo: s prestrogo vzgojo so vkovali vanj pokorščino in ponižnost / vojna leta so vkovala v ljudi strah in nezaupanje
2. nekdaj s kovanjem narediti, da kaj obdaja roke, noge koga, da se ne more svobodno gibati: vkovati obsojenca / vkovati komu roke in noge / vkovati upornike v okove / sužnje so vkovali na skupno verigo
3. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj tesno obdaja kaj, navadno kot ovira: reka je zamrznila in ladjo vkovala v led / huda zima je potok vkovala v led potok je zamrznil
1. s kovanjem pritrditi v kaj: vkovati okrasne obroče na sprednjo stran skrinje; pren., ekspr. njegov osorni glas ga je kar vkoval v tla
// s kovanjem narediti v kaj: vkovati grb, podobo v kovanec
// ekspr. z zelo močnim vplivom narediti, da kdo ravna popolnoma v skladu s tem, kar izraža dopolnilo: s prestrogo vzgojo so vkovali vanj pokorščino in ponižnost / vojna leta so vkovala v ljudi strah in nezaupanje
2. nekdaj s kovanjem narediti, da kaj obdaja roke, noge koga, da se ne more svobodno gibati: vkovati obsojenca / vkovati komu roke in noge / vkovati upornike v okove / sužnje so vkovali na skupno verigo
3. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj tesno obdaja kaj, navadno kot ovira: reka je zamrznila in ladjo vkovala v led / huda zima je potok vkovala v led potok je zamrznil
- vkován -a -o:
vkovani ujetniki; biti vkovan v okove, verige
SSKJ²
galonírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. našiti okrasne trakove: galonirati klobuk
knjiž. našiti okrasne trakove: galonirati klobuk
- galoníran -a -o:
galonirana uniforma / galonirani vratarji
SSKJ²
lônec -nca m (ó)
1. posoda valjaste oblike za kuhanje: lonec drži dva litra; ta lonec pušča; ciniti, vezati lonce; postavi lonec na štedilnik; vse je pojedel in še lonec postrgal; pristaviti lonec krompirja; preluknjan, ubit lonec; trilitrski lonec; lonec z vodo / ekonom lonec ali lonec na (zvišani) pritisk v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo hitro skuha; emajlirani, glinasti, lončeni lonci / lonec mleka
// pog. vsebina lonca: lonec kipi; sam je pojedel ves lonec
2. posoda za okrasne rastline, navadno glinasta: presaditi rastlino v večji lonec; lonci s cvetočimi pelargonijami / cvetlični lonec
● ekspr. ni imela kaj dati v lonec ni imela živeža ne denarja za hrano; ekspr. gledati sosedom v lonec radovedno, vsiljivo zanimati se za njihovo zasebno življenje; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; ekspr. moški s črnim loncem na glavi z visokim trdim klobukom
♦ etn. lonec zbijati otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi skuša s palico razbiti lonec; fiz. Papinov lonec posoda, v kateri je zaradi zvišanega tlaka mogoče segreti vodo nad 100 °C; geogr. erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; metal. livarski lonec manjša posoda za prenašanje tekoče kovine
1. posoda valjaste oblike za kuhanje: lonec drži dva litra; ta lonec pušča; ciniti, vezati lonce; postavi lonec na štedilnik; vse je pojedel in še lonec postrgal; pristaviti lonec krompirja; preluknjan, ubit lonec; trilitrski lonec; lonec z vodo / ekonom lonec ali lonec na (zvišani) pritisk v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo hitro skuha; emajlirani, glinasti, lončeni lonci / lonec mleka
// pog. vsebina lonca: lonec kipi; sam je pojedel ves lonec
2. posoda za okrasne rastline, navadno glinasta: presaditi rastlino v večji lonec; lonci s cvetočimi pelargonijami / cvetlični lonec
● ekspr. ni imela kaj dati v lonec ni imela živeža ne denarja za hrano; ekspr. gledati sosedom v lonec radovedno, vsiljivo zanimati se za njihovo zasebno življenje; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; ekspr. moški s črnim loncem na glavi z visokim trdim klobukom
♦ etn. lonec zbijati otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi skuša s palico razbiti lonec; fiz. Papinov lonec posoda, v kateri je zaradi zvišanega tlaka mogoče segreti vodo nad 100 °C; geogr. erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; metal. livarski lonec manjša posoda za prenašanje tekoče kovine
SSKJ²
prešíti -šíjem dov., prešìl (í ȋ)
1. s šivanjem prekriti, zakriti: prešiti luknjo na nogavici, rokavu; prešiti scefrano mesto
2. s šivanjem skozi material združiti več plasti: prešiti plašč; torbico je treba še prešiti
3. narediti (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešiti s svilo / prešiti žepek
1. s šivanjem prekriti, zakriti: prešiti luknjo na nogavici, rokavu; prešiti scefrano mesto
2. s šivanjem skozi material združiti več plasti: prešiti plašč; torbico je treba še prešiti
3. narediti (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešiti s svilo / prešiti žepek
- prešít -a -o:
hlače so na kolenu prešite / prešiti smučarski jopič; prešita odeja polnjena in navzkriž šivana odeja
● ekspr. uniforma, vsa prešita s trakovi ki ima na več mestih našite trakove
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 27
Dostopnost