Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Prevajanje imen nekaterih znamenitosti/zgradb

Med pogrebom Kraljice Elizabete sem na portalu RTV zasledil spodnje besedilo:

"Po slovesnosti v Westminstrski opatiji se je sprevod odvil po promenadi Horse Guards Parade, ulici The Mall, ki povezuje trg Trafalgar Square in Buckinghamsko palačo, in nato do slavoloka Wellington Arch v Hyde Parku. "

Zdi se mi, da so zapisi nekonsistentni. Glede na to, da se je novinar odločil za prevod Westminster Abbey, bi pričakoval, da bi se tudi ostala imena prevajala kot "trg Trafalgar" ali "Trafalgarski trg" in slavolok Wellington, brez pripisa Square oz. Arch, saj je to beseda za trg oz. slavolok.

Pri Hyde Parku me zbega velika začetnica besede "Park", saj bi sam zapisal park z malo in s tem dal vedeti, da gre za slovenski prevod, tako kot je zapisana Buckinghamska palača.

Kakšno je vaše stališče glede zgornjega zapisa in kaj predlaga pravopis, ko je potrebno našteti več tujih imen, kjer imajo nekateri jasne prevode, nekateri pa ne.

Jezikovna
Prevedena večbesedna naselbinska imena in raba začetnice

Ali se v neprvi sestavini (ki ni mesto, vas itd.) v večbesednem naselbinskem imenu, ki je prevedeno v slovenščino, uporablja velika ali mala začetnica?

Hipotetičen primer: mesto, imenovano Korintska vrata/Vrata?

Jezikovna
Prevod angleškega »pitch«

V poslovnem svetu pa tudi v vsakdanjem življenju se vse bolj uporablja izraz pitch, ki bi ga sicer lahko prevedli kot kratka predstavitev (poslovne) ideje. Vendar ta besedna zveza ne pove, da je to zelo kratka, največ minuto dolga predstavitev, s katero moraš navdušiti sogovornike. Kako bi z eno besedo poslovenili pitch?

Jezikovna
Prevzemanje imen športnih in glasbenih ter drugih skupin: »Dallas Mavericks«, »Dunking Devils« ...

So ti primeri tvorjeni po pravopisnih pravilih:

  • skoki Dunking Devilsov (slovenska akrobatska skupina Dunking Devils),
  • dres Dallas Mavericksov (ameriško košarkarsko moštvo Dallas Mavericks),
  • trener Phoenix Sunsov (ameriško košarkarsko moštvo Phoenix Suns),
  • plošča Drinkersov (slovenska glasbena skupina The Drinkers),
  • koncert Dedley Woodleybearsov (mednarodni trio Dedley Woodleybears)?

V medijih lahko zasledimo tudi:

  • dobra igra Crusadersa (severnoirsko nogometno moštvo Crusaders),
  • stadion Rangersa (škotsko nogometno moštvo Glasgow Rangers),
  • poraz Young Boysa (švicarsko nogometno moštvo Young Boys),
  • dober nastop Cocksa (finsko rokometno moštvo Cocks) …

So ti primeri tvorjeni po pravopisnih pravilih? Če izhajamo iz tega, ali v slovenskem besedilu pišemo: »Dallas Mavericksi bodo gostovali pri Phoenix Sunsih« ali »Dallas Mavericks bo gostoval pri Phoenix Suns« ali »Dallas Mavericks bo gostoval pri Phoenix Sunsu« ali »Dallas Mavericks bodo gostovali pri Phoenix Suns«? In če je ena od pravilnih oblik tudi »z Dallas Mavericks« (pravopisni člen 859: »Z glasovnimi končnicami ne sklanjamo nekaterih tujih večbesednih poimenovanj, ker imajo za določen spol ali število netipične končaje […]«), kako potem v tem primeru izrazimo svojino: dres Dallas Mavericks?

Peter Weiss je na Grošljevem simpoziju l. 2016 (povezava na posnetek http://ff.classics.si/wp-content/uploads/2016/02/21-Peter-Weiss-Slovnicni-spol-in-stevilo-pri-izposojenkah-v-slovenscini.mp3 je tudi v nekem vašem odgovoru) govoril (18.–21. min.) o tem, da »imamo komandose, kekse, Beatlese, Doorse, Rolling Stonese […]«, da je »Times pisava in časopis, windows je program in uporabljamo obliko v windowsih […]«, da se »na angleško ali špansko ali pa francosko množino v slovenščini praviloma požvižgamo. ''S'' jemljemo kot del samostalnika moškega spola v ednini, drugače je z imeni gorovij […]«. Je drugače tudi pri imenih glasbenih, športnih … skupin? Vsaj košarkarji s Polzele so se že sami poimenovali Hopsi.

Jezikovna
Pridevnik, tvorjen iz zveze »celulozni acetat« ...

Zanima me pridevniška oblika v primerih, kot sta celulozni acetat in celulozni nitrat. Namreč, v strokovnih člankih in na spletu sem opazil samo varianti celulozno acetaten oziroma celulozno nitraten, čeprav bi sam tvoril obliki celuloznoacetaten in celuloznonitraten.

Jezikovna
Pridevniško rabljena kratica s pripono anti-

Sprašujem se o pravilnem zapisu besedne zveze "anti-HER2 zdravila". Kontekst je takšen: rak dojke je HER2-pozitiven, če so prekomerno izraženi receptorji, ki se imenujejo HER2. Večina bolnic s HER2-pozitivnim tumorjem prejme torej zdravila, ki zavirajo te receptorje, za katera pa ne vem, kako naj jih 'oblikujem'. Anti-HER2-zdravila? Zdravila anti-HER2 menda ne gre, ker to ni njihovo ime, ampak opis. Mi lahko svetujete?

Jezikovna
Prihodnjik glagola »biti«: bil bom / bom bil

Je bil bom pravilna oblika? Npr. Bili bomo najboljši na igrišču. Če je pravilna, zakaj je bom bil nepravilno?

Jezikovna
Priredno zložena lastna imena

Kako je z veliko začetnico pri lastnih imenih iz dveh sestavin:

Avstro-Ogrska ali Avstro-ogrska? Ali ima tudi druga sestavina veliko začetnico? (Mimogrede: ali je polno ime Avstro-Ogrska monarhija?)

Jezikovna
Pritrdilnica »da«

Zanima me kdaj se je pritrdilnica da prvič uveljavila v slovenščini in ali je prevzeta iz srbohrvaščine ali je izvorno slovenska. Namreč v narečjih jo je zaslediti (kolikor jaz vem) le v belokranjskem narečju.

Jezikovna
»Prost« ali »prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala«?

Kako je z določno/nedoločno obliko pridevnika v stalnih besednih zvezah oziroma terminih in v naslovih knjig, poglavij, listin itd.? Primer: prost ali prostipretok oseb, blaga, storitev in kapitala (v Evropski uniji ustaljen izraz za označevanje štirih svoboščin)?

Jezikovna
Raba kakovostnega pridevniška zaimka

Ali je raba kakovostnega vprašalnega zaimka v spodnjem primeru pogovorna ali pa nezaznamovana? To zagotavljajo država ali kakšna druga organizacija.

Jezikovna
Raba osebnega ali osebno povratnega zaimka

V dilemo me je spravil naslednji stavek - ali uporabiti navadni ali povratni svojilni zaimek. Po mojem občutku bi morali uporabiti sebi, vendar se mi nekako ne sliši prav:

Tožnik mora obvestilo poslati na zadnji njemu/sebi znani avtorjev naslov.

Jezikovna
Raba predloga ob imenu »Most na Soči«

Prosila bi za strokovno mnenje glede rabe predloga na (oziroma v) Mostu na Soči.

Kolikor vem, je v strokovni literaturi opredeljeno, da Mostarji stanujemo na Mostu na Soči oziroma smo z Mosta na Soči. Domačini dosledno uporabljamo predlog na, na primer Grem na Most na Soči; največkrat samo Grem na Most ... (Ali ne bi bilo čudno: Grem v Most?) Starejši domačini tu pa tam še uporabljajo starinsko obliko »naz«, npr. Sem naz Most, naz Modrejce ... kar pomeni z Mosta oz. z Modrejc.

Najstarejše slovensko poimenovanje kraja je bilo Most. Če pogledamo zadnji citat iz Preglja v moji monografiji, lahko preberemo, da je Pregelj zapisal, da se temu kraju po naše pravi Na Mostu.

Vmesno ime je bilo Sveta Lucija, pa tudi Sveta Lucija pri Tolminu in Sveta Lucija na Mostu, da o italijanskih in nemških različicah ne govorim.

Tu se uporablja predlog v: Grem v Sveto Lucijo, Sem iz Svete Lucije ...

Jezikovna
Raba predlogov: »pri« ali »na upravni enoti«

Zanima me, kaj je pravilno ali pri Upravni enoti (kot npr. Stranka je pri Upravni enoti vložila) ali na Upravni enoti (Stranka je na Upravni enoti vložila vlogo ...).

Jezikovna
Raba predlogov »v« in »na« ob samostalniku »glasovanje«

Zanima me raba predlogov v in na ob samostalniku glasovanje (če pustimo vnemar druge predložne možnosti). S kolegi se namreč mnenjsko nekoliko razhajamo glede tele rabe: – dati na glasovanje > se strinjamo – v/na glasovanju je naš predlog dobil dovolj podporeže v/na prvem glasovanju smo potrdili vse točke

Jezikovna
Raba predložnih oblik ali rodilnika v naslovih dokumentov

Gre za dilemo, ali poenotiti naslove vojaških doktrin. Večina naslovov je navedena s predložno besedo za, nekaj jih je z o, drugi pa so izpeljani z rodilniško obliko. Primeri:

  • za
    • Zavezniška združena doktrina za usklajevanje delovanja zračnih in pomorskih sil
    • Zavezniška združena doktrina za pomoč varnostnim silam
    • Zavezniška združena doktrina za vojaško inženirstvo
    • Zavezniška združena doktrina za vojaško policijo
    • Zavezniška združena medicinska doktrina za medicinsko evakuacijo
    • Zavezniška združena doktrina za logistiko
  • rodilnik
    • Zavezniška združena doktrina meteorološke in oceanografske podpore združenim silam
    • Doktrina logistične podpore zavezniških zračnih sil
    • Zavezniška združena doktrina izvajanja operacij
    • Zavezniška združena doktrina celovite jedrske, radiološke, kemične in biološke obrambe
    • Zavezniška združena doktrina specialnega delovanja
    • Zavezniška združena doktrina reševanja izoliranega osebja v sovražnem okolju
  • o
    • Združena Natova doktrina o varstvu okolja med vojaškimi dejavnostmi pod vodstvom Nata
    • Zavezniška združena doktrina o odstranjevanju eksplozivnih sredstev (EOD) v podporo operacijam
    • Zavezniška taktična doktrina o predpisani usposobljenosti za vojaško iskanje
    • Doktrina o zračnem transportu (ZT) in oskrbi z gorivom v zraku
    • Zavezniška združena doktrina o zaščiti sil
    • Združena zavezniška doktrina o vojaškem prispevku k humanitarni pomoči

Predlagate, da naslove poenotimo ali delamo še naprej po občutku?

Jezikovna
Raba začetnice pri poimenovanju kategorij

V statističnem poročilu prikazujem povprečne vrednosti dimenzij kakovosti. Kako naj jih zapišem – z veliko ali malo začetnico?

Npr.: Dimenzije otipljivost, zanesljivost in odzivnost so predavatelji ocenili odlično, nekoliko slabše pa dimenzijo empatija.

Ali: ... povprečna vrednost dimenzije razvoj izobraževalnih programov je ..., ocena dimenzije informiranje in komuniciranje pa je ...

Jezikovna
Raba začetnice pri sklicevanju na slike in preglednice

Pri pisanju magistrske naloge sem v dilemi. Kako naj zapišem imena oz. naslove slik in tabel v besedilu? Npr.:

  • Podatki v Tabeli 3 prikazujejo .../Podatki v tabeli 3 prikazujejo ...
  • Kot je razvidno iz Slike 3 ..... / kot je razvidno iz slike 3 ...

Hvala za odgovor.

Jezikovna
Razlika med »potreben« in »potrebovan«

Rad bi podal izboljšavo svojih dveh povedi, ki sem ju navedel za primerjavo med razmerama besed potreben in potrebovan. Mislim, da spodnja povedna primera še najbolj nazorno ponazorita problem.

a) V službi sem potreben. – Tu gre za dvoumnost, kajti poved se lahko razume tudi, kot da je oseba v službi spolnostno nezadovoljena.

b) V službi sem potrebovan. – Tu pa gre za enoumno poved, ki jasno izraža, da je oseba v službi nepogrešljiva.

SSKJ besede potrebován med slovarskimi iztočnicami nima, SP 2001 pa nakaže na obstoj besede potrebován (in njeno sorodnico potrebována) v slovarski iztočnici potrebováti:

potrebováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána

Predzadnja in pa zadnja končnica -án in -ána z zgornje navedbe namreč nakazujeta na obstoj besed potrebován in potrebována. Bilo bi pravilneje, da se izogibamo besedi potreben, ko le-ta ne izraža spolnostne nezadovoljenosti, in jo nadomestimo z besedo potrebovan.

Jezikovna
Razlika med predlogoma »ob« in »v«

Zanima me ali obstaja razlika med predlogoma v in ob lepem vremenu?

Kateri predlog je primerneje uporabiti in je bolj pravilen?

Število zadetkov: 278