Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
polȋvka, f. s čimer se kaka jed (n. pr. žganci) polijo, Dol.; — slaba juha, Kr.; juha iz bučnih jedrc, BlKr.; — = juha, die Brühe, die Suppe, Guts., Cig., Jan.; goveja polivka, Vrtov. (Km. k.); (prim. češ. polivka, die Suppe); — = omaka, die Sauce, Vod. (Izb. sp.).
SSKJ²
pomáka -e ž (ȃ)
gostejša, navadno hladna omaka, v katero se pomakajo jedi: ponuditi pomako iz hrena in majoneze; pikantna pomaka; pomaka s kozjim sirom / arašidova, avokadova, česnova, jogurtova, sirova pomaka
SSKJ²
pôrov in pórov -a -o prid. (ó; ọ̑)
nanašajoč se na por: porovi listi / porova juha, omaka
Celotno geslo eSSKJ
prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič]
    1. domača žival z rilcem, valjastim trupom, ščetinasto kožo in krajšim ožjim repom; primerjaj lat. Sus scrofa domestica; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec, ekspresivno pujs
      1.1. samec te živali
      1.2. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek
    2. znamenje kitajskega horoskopa med psom in podgano
      2.1. kdor je rojen v tem znamenju
    3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno pujs
    4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno pujs
STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz ↑prasec - več ...
Celotno geslo eSSKJ
precejèn precejêna precejêno pridevnik [precejèn]
    1. ki s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega ostane po ločitvi od trdne snovi
      1.1. ki po ločitvi od tekoče snovi s pretakanjem ostane na površini česa luknjičastega, mrežastega
    2. ekspresivno iz katerega so izločene odvečne, nebistvene prvine, lastnosti
    3. ekspresivno ki gre skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
ETIMOLOGIJA: ↑precediti
SSKJ²
preslásten -tna -o prid. (á)
ekspr. zelo slasten: preslastni sadeži; preslastna omaka / iz kuhinje se širi preslasten vonj
Jezikovna
Pridevniki, izpeljani iz plodov oz. sadja

Zanima me, kako je z rabo pridevnikov, ki izhajajo iz (plodov) sadja. Pri določenih opažam, da imajo pri sklanjanju končnico, tipično za samostalnike moškega spola. Je to v naslednjih primerih sploh pravilno in ali obstaja razlaga za takšno sklanjanje?

Primer:

malina -- malinov, in ne malinin?

sliva -- slivov, in ne slivin?

brusnica -- brusnični?

Jezikovna
Pridevnik iz besede »tartuf«

Ali bi bil pravilen pridevnik za nekaj, kar se nanaša na tartufe, tartufen, tartufni? Primer iz gastronomije bi bil tartufna krema, krema, katere glavna sestavina so tartufi.

SSKJ²
primáka -e ž (ȃ)
1. nar. padavine, zlasti dež: zemlja je potrebna primake; spomladanska primaka
2. nar. pijača: z jedjo in primako se je hitro okrepil; plačati za primako
3. zastar. omaka: primaka k zajcu
Pravopis
prisoljèn -êna -o (ȅ é é) ~a omaka |dodatno osoljena|
prisoljênost -i ž, pojm. (é)
Celotno geslo ePravopis
provansalski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
provansalska provansalsko pridevnik
IZGOVOR: [provansálski]
ZVEZE: provansalska omaka
SSKJ²
rédek -dka -o prid., redkêjši tudi rédkejši (ẹ́)
1. ki je bolj v tekočem kot v trdnem stanju: redka omaka; malta je preveč redka
2. razvrščen v velikih medsebojnih presledkih: redke veje; trava je zaradi suše redka; redko drevje / redki lasje; ima zelo redko brado
// ki sestoji iz enot, razvrščenih v velikih medsebojnih presledkih: redek glavnik; redek gozd / redka mreža mreža z večjimi luknjicami; redko blago
3. skozi katerega se lahko vidi: redka megla / ekspr. redka tema
4. ki obstaja v majhni meri: promet v tistih krajih je še redek; redka naseljenost
5. ki je glede na določeno dejstvo tak, kakršnih je v določeni skupini malo: on je eden izmed redkih ljudi, ki mu je to uspelo; to vedo le redki posamezniki
// ki je tak, kakršnih je malo sploh: knjižnica hrani več redkih starih knjig; ta rastlina, žival je redka
6. ki se pojavlja v velikih časovnih presledkih: redki streli / njegovi obiski so postajali vse bolj redki / na redke čase se vidiva malokdaj, poredkoma
7. ki se malokdaj pojavi, ponovi: dočakati redek jubilej; taki prizori v sodobni dramatiki niso redki; izkoristiti redko priložnost / postreči z izbranimi, redkimi jedmi
// ki ima razmeroma majhno frekvenco: to so redki primeri; slovar vsebuje tudi redke besede
● ta človek je redkih besed zelo malo govori; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živi
♦ les. redki les les z redkimi, širokimi letnicami; metal. redke kovine kovine, ki se zaradi dragih postopkov pridobivanja redko uporabljajo
    rédko prisl.:
    redko prihaja k nam; redko obljudeni kraji; ekspr. redko redko se to zgodi
    rédki -a -o sam.:
    le redki to razumejo; jesti kaj redkega; na redko mu piše; po redkem se vidita poredkoma
Pravopis
rédek -dka -o; -êjši -a -e tudi -ejši -a -e (ẹ́; ȇ; ẹ́) ~a omaka; Malta je preveč ~a
rédki -a -o (ẹ́) ~ les
rédki -ega m, člov. (ẹ́) ~i to razumejo
rédko -ega s, snov. (ẹ́) jesti kaj ~ega; pojm., jezikosl. oznaka ~ v slovarju
na rédko nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ pisati; ~ ~ naseljeni kraji redko
rédkost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ kakega pojava; števn. zbirati ~i
Celotno geslo Etimološki
remulȃda -e ž
SSKJ²
rjàv2 rjáva -o prid. (ȁ á)
1. ki je take barve kot čokolada ali kostanj: rjav kožuh; rjavi lasje; rjav suknjič; oči ima rjave; rjavo deblo; čokoladno, kostanjevo, opečnato, rjasto rjav; rdeče rjav; temno rjav; rjavo-rumen hrošč / rjavi kopalci zagoreli; od sonca rjav obraz / rjava barva
● publ. po naftovodih teče rjava kri nafta
2. slabš. nacionalsocialističen: rjavi režim / rjave srajce nacionalsocialisti
♦ bot. rjave alge; gastr. rjava omaka omaka, ki nastane pri praženju kosti in pečenju mesa; gozd. rjava gniloba glivična bolezen, pri kateri se les rjavo obarva; petr. rjavi premog premog z nižjo stopnjo pooglenitve; teh. rjavo steklo steklo rjave barve za izdelavo steklenic; vet. rjava pasma goveda pasma sivo rjavega goveda, ki se goji zaradi mleka in mesa; rjava štajerka kokoš rjave barve, ki se goji zaradi jajc; rjavo govedo govedo rjave pasme; zool. rjavi hrošč hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris; rjavi lunj lunj z rjavim in sivim perjem, Circus aeroginosus; rjavi medved medved, ki se hrani pretežno z rastlinsko hrano in ima rjav kožuh, Ursus arctos; rjavi srakoper
    rjávo prisl.:
    rjavo zapečen hlebec / piše se narazen ali skupaj: rjavo pikčast ali rjavopikčast; rjavo rdeč; rjavo rumen; rjavo siv; sam.: okras v rjavem in sivem
Celotno geslo Etimološki
salȃma -e ž
SSKJ²
sálsa -e ž (ȃ)
1. ples v štiričetrtinskem taktu s poudarkom na drugi dobi, po izvoru iz Latinske Amerike: učitelj salse; mimika in gibi pri salsi
// skladba za ta ples: zvoki salse in sambe
2. gastr. omaka iz različnih vrst zelenjave, navadno pikantna: Mehičani ponudijo salse skoraj k vsaki jedi; v prid. rabi: salsa klub; salsa ritem; salsa aerobika; salsa glasba
SSKJ²
sékanica -e ž (ẹ̑)
gastr. drobno sesekljano ali zmleto, navadno surovo meso z različnimi začimbami: sekanica iz govejega, svinjskega mesa; sekanica za tatarski biftek
// omaka iz takega mesa: delati sekanico
♦ les. na obeh koncih odsekana oblica; enakomerno nasekani koščki lesa za pridobivanje celuloze, lesovine; sekanec
Celotno geslo eSSKJ
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]
    1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
      1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
sírov sírova sírovo pridevnik [sírou̯ sírova sírovo] ETIMOLOGIJA: ↑sir
Število zadetkov: 154