Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
inhalíranje inhalíranja samostalnik srednjega spola [inhalíranje]
    1. vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhalacija
    2. vnašanje, zajemanje česa v pljuča, zlasti dima pri kajenju
      2.1. nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi dihala; SINONIMI: inhalacija
ETIMOLOGIJA: ↑inhalirati
Celotno geslo eSSKJ
po predlog [po]
I. z mestnikom
    1. izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja
      1.1. izraža razpršenost nahajanja, umeščenost na več mestih
      1.2. izraža, da premikanje po površini česa poteka v vzdolžni smeri
      1.3. izraža namen gibanja, premikanja, ki navadno vključuje več kot eno mesto
      1.4. izraža, da se z gibanjem, premikanjem doseže cilj
    2. izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij
    3. uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa
      3.1. uvaja razmerje opredeljenosti z določenim pravilom, predpisom, soglasjem v odnosu do koga, česa
      3.2. uvaja razmerje v odnosu do koga, česa sploh
    4. uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa
      4.1. uvaja razmerje določanja, opredeljevanja glede na določeno lastnost, značilnost v odnosu do koga, česa
    5. uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa
      5.1. uvaja razmerje mere, obsega sploh, navadno v zvezi s ceno
    6. uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa
      6.1. uvaja razmerje načina, poteka dejanja v odnosu do koga, česa
    7. uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa
    8. uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa
    9. uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa
II. s tožilnikom
    1. tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj
    2. izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa
III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon
    1. uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa
IV. v predložni zvezi s prislovom
    1. izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja
 ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
omámen -mna -o prid. (á ā)
ki povzroča omamo: omamna pijača / omamni pogledi
// ekspr. močno, prijetno dišeč: omamno cvetje / omamen duh, vonj
    omámno prisl.:
    omamno dišati
SSKJ²
omamljív -a -o prid. (ī í)
omamen: omamljiva pijača / omamljive besede
// ekspr. močno, prijetno dišeč: omamljive vrtnice
    omamljívo prisl.:
    omamljivo dišati
SSKJ²
omotljív -a -o prid. (ī í)
zastar. omotičen, omamen: omotljiva globina / omotljiv vonj
SSKJ²
zamámen -mna -o prid. (á ā) knjiž.
1. ki vzbuja poželenje: zamamna belina telesa
2. ki povzroča omamo; omamen: zamamne besede / zamamen vonj močen, prijeten
    zamámno prisl.:
    zamamno lepa ženska
SSKJ²
zamamljív -a -o prid. (ī í) knjiž.
1. ki vzbuja poželenje: zamamljiva ženska
2. omamen: zamamljive besede / zamamljiv vonj močen, prijeten

Slovenski pravopis

Pravopis
omámen -mna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~a pijača; poud. ~o cvetje |močno, prijetno dišeče|
omámni -a -o (á) ~o sredstvo |narkotično|
omámnost -i ž, pojm. (á)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
omámen -mna -o prid.
ki omogoča stanje čutnega in duševnega ugodja, podobnega omami
SINONIMI:
mamljiv, omamljajoč, omamljiv, opojen1, knj.izroč. mameč, knj.izroč. opajajoč
GLEJ ŠE SINONIM: dišeč

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
narkọ́tik -a m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
omámən, -mna, adj. 1) betäubend: omȃmni plin, das Lustgas, Cig. (T.); narkotisch, Jan. (H.); — 2) taumelig, Jan. (H.).

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
omedlívi -a -o prid. omamen: Rastlina (krista-vec) razšürja omedlivi smrd AI 1878, 48
Število zadetkov: 12