Zadetki iskanja
Pravo
Celotno geslo
eSSKJ16
arcnovanje -a (arcnovane) samostalnik srednjega spola
povzročanje, omogočanje, da kdo postane zdrav; SODOBNA USTREZNICA: zdravljenje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Pravo
Celotno geslo
eSSKJ16
delanje -a (delanje, delane, delajne, dejlanje, delajnje, dejlane) samostalnik srednjega spola
1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo, delanje
1.1 v zvezi z ništer življenje, obstajanje brez smiselne dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: postopanje, lenarjenje
2. kaj delanje kakega dela, opravila; SODOBNA USTREZNICA: opravljanje česa
2.1 s prilastkom opravljanje dela na kakem področju, območju; SODOBNA USTREZNICA: delo, delanje
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, početje
4. česa kar se uresničuje, nastaja z delom; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
5. kaj omogočanje nastajanja česa z delom; SODOBNA USTREZNICA: izdelovanje
5.1 doseganje, da z delom kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: pridobivanje
FREKVENCA: 37 pojavitev v 17 delih
TERMINOLOGIJA: pravično delanje
Celotno geslo
Sinonimni
izdelovánje -a s
omogočanje nastajanja česa z zavestno uporabo telesne ali duševne energije
SINONIMI:
delanje, izdelava, knj.izroč. fabriciranje, knj.izroč. napravljanje, star. narejanje, knj.izroč. tvorjenje
SSKJ²
komutácija -e ž (á)
1. elektr. spreminjanje smeri električnega toka: nepravilna komutacija
2. ptt omogočanje zvez med priključki v telefonski ali telegrafski centrali, posredovanje: avtomatska, ročna komutacija
1. elektr. spreminjanje smeri električnega toka: nepravilna komutacija
2. ptt omogočanje zvez med priključki v telefonski ali telegrafski centrali, posredovanje: avtomatska, ročna komutacija
Pravopis
komutácija -e ž, pojm. (á) elektr. |spreminjanje smeri električnega toka|; ptt avtomatska ~ |omogočanje zvez v centrali|
Terminološka
Koristnost interoperabilnih storitev
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin government service utility (GSU) ali interoperability service utility (ISU). Gre za del interneta prihodnosti, ki znotraj javnega sektorja omogoča, da javne organizacije, podjetja in neprofitne organizacije skupaj oblikujejo javne storitve v času njihovega izvajanja, da bi dobili koristne ponudbe preko kanalov, ki jih želijo v svojem trenutnem položaju. Ker javne storitve postajajo most med realnim in virtualnim življenjem, bodo vzniknili novi modeli, ki bodo vsebovali koncept koristnosti (ang. utility concept) , kar bo povečalo zadovoljstvo pri vseh deležnikih.
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin government service utility (GSU) ali interoperability service utility (ISU). Gre za del interneta prihodnosti, ki znotraj javnega sektorja omogoča, da javne organizacije, podjetja in neprofitne organizacije skupaj oblikujejo javne storitve v času njihovega izvajanja, da bi dobili koristne ponudbe preko kanalov, ki jih želijo v svojem trenutnem položaju. Ker javne storitve postajajo most med realnim in virtualnim življenjem, bodo vzniknili novi modeli, ki bodo vsebovali koncept koristnosti (ang. utility concept) , kar bo povečalo zadovoljstvo pri vseh deležnikih.
SSKJ²
léča -e ž (ẹ́)
1. prozorno telo, ki ga omejujeta dve ali ena kriva ploskev: brusiti, razbiti lečo; debela leča; močna leča daljnogleda; steklo za leče / očalne leče; pomanjševalne, povečevalne leče; sistem leč lečje / pog. posodi mi lečo povečevalno steklo, lupo; pren., knjiž. presojati kaj skozi lečo svojih nazorov
// anat. prozorni del zrkla za šarenico, ki s spreminjanjem debeline zbira svetlobo na mrežnici: poškodovati si lečo; napake leče / očesna leča
2. kulturna rastlina z vijoličastimi cveti in majhnimi stroki ali njeni sadovi: izbirati, kuhati lečo; krožnik leče
● bibl. prodati kaj za skledo leče zaradi trenutnih majhnih koristi odpovedati se čemu pomembnemu
♦ bot. vodna leča vodna rastlina z zelo majhnimi, listom podobnimi stebelci, Lemna; fiz. elektronska leča priprava za zbiranje, razprševanje curka elektronov; konkavne ali razpršilne leče ki so ob robu debelejše kot na sredini; konveksne ali zbiralne leče ki so ob robu tanjše kot na sredini; gorišče leče; fot. časovna leča del filmske kamere za omogočanje hitrega zaporedja posnetkov, ki jih projekcija pokaže v počasnem tempu; dostavna leča s katero se podaljšuje ali skrajšuje goriščna razdalja objektiva; nastavljalna ali naravnalna leča pri zrcalnem fotografskem aparatu, s katero se naravna ostrina slike na medlici; petr. leča plast kamnine ali rude, ki ima obliko leče
1. prozorno telo, ki ga omejujeta dve ali ena kriva ploskev: brusiti, razbiti lečo; debela leča; močna leča daljnogleda; steklo za leče / očalne leče; pomanjševalne, povečevalne leče; sistem leč lečje / pog. posodi mi lečo povečevalno steklo, lupo; pren., knjiž. presojati kaj skozi lečo svojih nazorov
// anat. prozorni del zrkla za šarenico, ki s spreminjanjem debeline zbira svetlobo na mrežnici: poškodovati si lečo; napake leče / očesna leča
2. kulturna rastlina z vijoličastimi cveti in majhnimi stroki ali njeni sadovi: izbirati, kuhati lečo; krožnik leče
● bibl. prodati kaj za skledo leče zaradi trenutnih majhnih koristi odpovedati se čemu pomembnemu
♦ bot. vodna leča vodna rastlina z zelo majhnimi, listom podobnimi stebelci, Lemna; fiz. elektronska leča priprava za zbiranje, razprševanje curka elektronov; konkavne ali razpršilne leče ki so ob robu debelejše kot na sredini; konveksne ali zbiralne leče ki so ob robu tanjše kot na sredini; gorišče leče; fot. časovna leča del filmske kamere za omogočanje hitrega zaporedja posnetkov, ki jih projekcija pokaže v počasnem tempu; dostavna leča s katero se podaljšuje ali skrajšuje goriščna razdalja objektiva; nastavljalna ali naravnalna leča pri zrcalnem fotografskem aparatu, s katero se naravna ostrina slike na medlici; petr. leča plast kamnine ali rude, ki ima obliko leče
Celotno geslo
Vezljivostni NG
móč-ísamostalnik ženskega spolaPREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
- značilnost česa, koga za opravljanje svoje funkcije in prenašanje naporov
- moč česa/koga
- , moč pri čem
- moč za
- , moč v
- , moč nad
- , moč do
SSKJ²
Pravopis
Terminološka
Omogočitvene tehnologije
Ali je termin omogočitvene tehnologije primeren izraz za angleški termin enabling technologies ? Doslej se na tem področju še ni ustalil noben izraz, prevajalka, ki je postavila vprašanje, se je v konkretnem prevodu odločila za izraz spodbujevalne tehnologije (predlagala je tudi prevod katalitske tehnologije ). V slovenščini so doslej prevajalci uporabili še naslednje možnosti: obetavne tehnologije , tehnologije , tehnologije omogočanja , tehnologija, ki omogoča , temeljna tehnologija . Izraz je v angleščini že zelo uveljavljen, tako v ednini kot v množini. V nemščini se uporablja izraz Sprungbretttechnologien , prevajalcem v EU-institucijah se zdi izraz odskočne tehnologije vprašljiv, saj ne ponuja nobene predstave (kam bi kakšna tehnologija lahko odskočila). V enem od dokumentov EU so uporabljeni naslednji izrazi v slovanskih jezikih: SK: podporne tehnologije; CS: podporne tehnologije; PL: nowatorskich technologii; BG: tehnologii s goljam (velikim) potencial. Izraz je na prvi pogled v angleščini popolnoma razumljiv, vendar ne omogoča takojšnjega (dobesednega) prenosa v slovenščino. Izraz spodbujevalne tehnologije je sicer približna sopomenka, vendar prezre osnovno pomensko sestavino začetka, torej omogočanje. Zaradi potencialne metaforičnosti prav tako ni primerno uporabiti obetavne tehnologije , zaradi prevelike splošnosti pa tehnologije brez vsakega prilastka. Rešitve z desnim prilastkom ( tehnologije omogočanja; tehnologija, ki omogoča ) so načeloma manj primerne za terminološko rabo. Izraz označuje tehnologije, ki omogočajo večji napredek, preboj, učinek ... v zelo kratkem času. Evroterm ponuja prevod prebojne tehnologije , ki je prav tako metaforičen. Na brskalniku za omogočitvene tehnologije najdemo 72 zadetkov, za enabling technologies na slovenskih spletnih straneh 821 zadetkov, za prebojne tehnologije pa 57 zadetkov.
Ali je termin omogočitvene tehnologije primeren izraz za angleški termin enabling technologies ? Doslej se na tem področju še ni ustalil noben izraz, prevajalka, ki je postavila vprašanje, se je v konkretnem prevodu odločila za izraz spodbujevalne tehnologije (predlagala je tudi prevod katalitske tehnologije ). V slovenščini so doslej prevajalci uporabili še naslednje možnosti: obetavne tehnologije , tehnologije , tehnologije omogočanja , tehnologija, ki omogoča , temeljna tehnologija . Izraz je v angleščini že zelo uveljavljen, tako v ednini kot v množini. V nemščini se uporablja izraz Sprungbretttechnologien , prevajalcem v EU-institucijah se zdi izraz odskočne tehnologije vprašljiv, saj ne ponuja nobene predstave (kam bi kakšna tehnologija lahko odskočila). V enem od dokumentov EU so uporabljeni naslednji izrazi v slovanskih jezikih: SK: podporne tehnologije; CS: podporne tehnologije; PL: nowatorskich technologii; BG: tehnologii s goljam (velikim) potencial. Izraz je na prvi pogled v angleščini popolnoma razumljiv, vendar ne omogoča takojšnjega (dobesednega) prenosa v slovenščino. Izraz spodbujevalne tehnologije je sicer približna sopomenka, vendar prezre osnovno pomensko sestavino začetka, torej omogočanje. Zaradi potencialne metaforičnosti prav tako ni primerno uporabiti obetavne tehnologije , zaradi prevelike splošnosti pa tehnologije brez vsakega prilastka. Rešitve z desnim prilastkom ( tehnologije omogočanja; tehnologija, ki omogoča ) so načeloma manj primerne za terminološko rabo. Izraz označuje tehnologije, ki omogočajo večji napredek, preboj, učinek ... v zelo kratkem času. Evroterm ponuja prevod prebojne tehnologije , ki je prav tako metaforičen. Na brskalniku za omogočitvene tehnologije najdemo 72 zadetkov, za enabling technologies na slovenskih spletnih straneh 821 zadetkov, za prebojne tehnologije pa 57 zadetkov.
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
pluralizácija -e ž (á)
povzročanje, omogočanje obstoja več enakovrednih, enako pomembnih sestavin: politična pluralizacija; pluralizacija medijev; demokratizacija in pluralizacija / pluralizacija virov financiranja
povzročanje, omogočanje obstoja več enakovrednih, enako pomembnih sestavin: politična pluralizacija; pluralizacija medijev; demokratizacija in pluralizacija / pluralizacija virov financiranja
SSKJ²
podpóra -e ž (ọ̑)
1. predmet, navadno v obliki droga, ki omogoča, da kaj je, ostane v določenem položaju: podpore ne bodo vzdržale; lesene, kovinske podpore v rudniku
2. denarni prispevek, ki komu olajša življenjske razmere: dodeliti, prejemati podporo; zvišati podporo / socialna podpora
3. publ. kar omogoča, podpira določeno dejanje, aktivnost: kljub široki politični podpori ni zmagal / imeti, uživati podporo ljudstva / dajati podporo tem prizadevanjem podpirati
4. omogočanje nemotene uporabe računalnikov, računalniških sistemov: omrežna podpora; razpis za pripravo informacijske podpore za davčni sistem / računalniška podpora / programska podpora omogočanje delovanja določenih opravil z ustreznimi računalniškimi programi
5. kar komu kaj olajšuje, mu pomaga; opora: pri njej ni dobil podpore / on je njegova edina podpora / bil mu je v veliko podporo
6. glagolnik od podpreti: te naprave so potrebne zaradi podpore
♦ grad. mesto, kjer je gradbeni element podprt
1. predmet, navadno v obliki droga, ki omogoča, da kaj je, ostane v določenem položaju: podpore ne bodo vzdržale; lesene, kovinske podpore v rudniku
2. denarni prispevek, ki komu olajša življenjske razmere: dodeliti, prejemati podporo; zvišati podporo / socialna podpora
3. publ. kar omogoča, podpira določeno dejanje, aktivnost: kljub široki politični podpori ni zmagal / imeti, uživati podporo ljudstva / dajati podporo tem prizadevanjem podpirati
4. omogočanje nemotene uporabe računalnikov, računalniških sistemov: omrežna podpora; razpis za pripravo informacijske podpore za davčni sistem / računalniška podpora / programska podpora omogočanje delovanja določenih opravil z ustreznimi računalniškimi programi
5. kar komu kaj olajšuje, mu pomaga; opora: pri njej ni dobil podpore / on je njegova edina podpora / bil mu je v veliko podporo
6. glagolnik od podpreti: te naprave so potrebne zaradi podpore
♦ grad. mesto, kjer je gradbeni element podprt
Jezikovna
SSKJ²
posredovánje -a s (ȃ)
glagolnik od posredovati: posredovanje med sprtima strankama je bilo brezuspešno / s posredovanjem pri sklepanju kupčij je dobro zaslužil; plačilo za posredovanje / urad za posredovanje urad, ki posreduje pri nakupu stanovanj, sklepanju zakonskih zvez, zaposlovanju / kljub takojšnjemu zdravnikovemu posredovanju ga niso mogli rešiti / posredovanje izkušenj, znanja / posredovanje dramskega dela / posredovanje učne snovi
♦ ptt omogočanje zvez med priključki v telefonski ali telegrafski centrali; avtomatsko, ročno posredovanje
glagolnik od posredovati: posredovanje med sprtima strankama je bilo brezuspešno / s posredovanjem pri sklepanju kupčij je dobro zaslužil; plačilo za posredovanje / urad za posredovanje urad, ki posreduje pri nakupu stanovanj, sklepanju zakonskih zvez, zaposlovanju / kljub takojšnjemu zdravnikovemu posredovanju ga niso mogli rešiti / posredovanje izkušenj, znanja / posredovanje dramskega dela / posredovanje učne snovi
♦ ptt omogočanje zvez med priključki v telefonski ali telegrafski centrali; avtomatsko, ročno posredovanje
Celotno geslo
Sinonimni
posredovánje -a s
1.
dejanje, več dejanj, s katerimi skuša kdo doseči za koga kaj pozitivnega, ugodnega
SINONIMI:
2.
Čebelarstvo
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 25
Dostopnost