Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Hipolit
omrežje samostalnik srednjega spola
Geografija
omréžje centrálnih nasélij -a -- -- s
Urbanizem
omréžje jávnih površín -a -- -- s
Urbanizem
omréžje kolesárskih povezàv -a -- -- s
Urbanizem
omréžje mést -a -- s
Geografija
omréžje mést -a -- s
Urbanizem
omréžje nasélij -a -- s
Geografija
omréžje nasélij -a -- s
Geografija
omréžje plôvnih kanálov -a -- -- s
Geografija
omréžje za prenòs podátkov -a -- -- -- s
SSKJ²
ožílje -a s, rod. mn. ožílij tudi ožílj (ȋ)
žile telesa ali dela telesa: imeti zoženo ožilje / krvno ožilje
 
anat. arterijsko ožilje
// ekspr., s prilastkom poti, kanali, napeljave s pripadajočimi objekti na določenem območju; omrežje: električno, železniško ožilje; prometno ožilje naselja
Pravopis
ožílje -a s, rod. mn. -lij skup. (ȋ) imeti zoženo ~; poud. električno ~ |omrežje|
SSKJ²
pajčevína tudi pájčevina -e ž (í; ȃ)
1. nit, skupek na določen način razporejenih niti, ki jih dela pajek: pajek dela, prede pajčevino; ometati pajčevine v sobi; muha se je ujela v pajčevino; prepresti okno s pajčevino
 
ekspr. lačen sem, da se mi pajčevine delajo po želodcu zelo; publ. pajčevina daljnovodov omrežje, mreža
2. publ., z rodilnikom kar ovira, zmanjšuje jasnost, preglednost česa: raztrgati pajčevino laži; odmotavati pajčevine spomina
SSKJ²
parovóden -dna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na parovod: parovodna cev / parovodno omrežje
Pravopis
parovóden -dna -o (ọ́; ọ̑)
parovódni -a -o (ọ́; ọ̑) ~o omrežje
SSKJ²
pasôven -vna -o prid. (ō)
ki je v zvezi z določenim obsegom dobave, porabe: odjemalci s stalnim pasovnim odjemom imajo nižjo ceno; pasovno območje, omrežje / pasovna elektrika, energija
 
astron. pasovni čas čas na območju med dvema poldnevnikoma, oddaljenima 15°; grad. pasovni temelj podolgovat neprekinjen temelj pod zidom, vrsto stebrov; rač. pasovna širina količina prenosa podatkov na časovno enoto
Jezikovna
Pisanje imen izdelkov in znamk ter vprašanje velike začetnice in živosti

1. Znamke in imena izdelkov

V spletni jezikovni svetovalnici sem opazila težjo po pisanju z veliko začetnico pri vseh znamkah, ki sicer po trenutno veljavnih pravopisnih pravilih (lahko) padejo v skupino izdelkov, omenjenih v členu 147 (imena industrijskih izdelkov, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: kodak, kalodont, ford ...; tudi poimenovanja zdravil).

Skupina takih poimenovanj se je z v pravopisu naštetih izdelkov močno razširila (vsa imena namenoma pišem z malo začetnico):

  • poimenovanja telefonov in fotoaparatov (samsung, nokia; nikon, cannon);
  • računalniška tehnologija vseh vrst (apple, mac; ipod, ipad, iphone; google, facebook, twitter; word, excel, powerpoint ...; gmail; chrome, firefox, windowsexplorer in drugi programi);

Pri facebooku je še vprašanje velike začetnice v primeru pisnega podomačenja(fejsbuk), kar na splošno odpira vprašanje podomačevanja teh izrazov;

  • pijače (pijem jeruzalemčana, bizeljčana; pijem jacka danielsa/jacka);
  • znamke oblačil ipd. (obožujem versaceja, guccija, armanija - pisava z veliko začetnico bi bila v taki stavčni strukturi dvoumna) - ipd. Ker vem, da je prišlo do neskladja med pravopisnimi pravili in nekaterimi zakonskimi določbami o zapisovanju trgovskih in drugih znamk, me zanima, v katero smer gredo razmišljanja pravopisne komisije. Namreč, v primeru odločitve za pisanje z veliko začetnico bo to pomenilo, da bomo po novem z veliko pisali tudi do zdaj uveljavljene zapise z malo – lekadol, aspirin; ford, clio; jeruzalemčan, bizeljčan.

Izjema bodo verjetno ostali primeru generičnih poimenovanj, ki so pa tudi vprašljivi (pril, edigs ...).

2. Kategorija živosti

Zanima me še stališče pravopisne komisije o kategoriji živosti pri naslednjih primerih: Ali uporabljam apple ali appla, mac/maca, samsung/samsunga, ipod/ipoda, nikon/nikona ... Uporabljam word, powerpoint; gmail; facebook, twitter – to je po mojem mnenju ustaljeno s kategorijo neživosti. Pri googlu je kategorija živosti najverjetneje vezana na preneseni pomen oz. poosebitev: Vprašaj googla - vprašaj strica Googla. Tudi posamezni drugi primeri so vprašljivi, kot npr. robot, okostnjak, model (moška oseba v svetu mode), fotomodelkonjiček (v pomenu 'hobi') ... – zanje velja kategorija živosti ali ne? Zasledila sem rabo »uporabljam frana« – torej živo in zapisano z malo začenico.

Jezikovna
Pisanje stvarnih imen v časopisu Delo

Zakaj lektorji v Delu pišejo imena, kot je npr. Facebook, z malo začetnico. Ali je tak lektorski poseg sprejemljiv? Ali bi se to spremenilo, če bi bilo v pravopisnih pravilih izrecno zapisano, da je npr. Facebook lastno ime?

Terminološka
Platforma, računalniško okolje
Zanima me, kako sloveniti besedo platforma v povezavi z novimi elektronskimi komunikacijami?
SSKJ²
plinovóden -dna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na plinovod: plinovodna cev / plinovodno omrežje
Število zadetkov: 270