roll-on -a cit. [rolôn] m (ȏ)
dezodorant v manjši steklenički z vrtljivo kroglico: Po mojih izkušnjah madeže pustijo predvsem deodoranti v stiku, zato sama že nekaj časa raje uporabljam roll-on E ← agl. roll-on iz roll 'vrteti se, obračati se' + on 'naprej, dalje'
Zadetki iskanja
SNB
SNB
online1 -- in on-line -- cit. [ônlájn] v prid. rabi (ȏ-ȃ)
1. v povedni rabi ki je povezan z računalniškim omrežjem, navadno internetom: Dokler je uporabnik PC online, se beleži vsak pritisk na tipkovnico
2. ki je dostopen na računalniškem omrežju, navadno internetu: online katalog; Pomemben razvojni korak bo portal dosegel, ko bodo na njem mogoče povezave na online rezervacije E ← agl. online iz on 'na' + line v pomenu 'zveza'
1. v povedni rabi ki je povezan z računalniškim omrežjem, navadno internetom: Dokler je uporabnik PC online, se beleži vsak pritisk na tipkovnico
2. ki je dostopen na računalniškem omrežju, navadno internetu: online katalog; Pomemben razvojni korak bo portal dosegel, ko bodo na njem mogoče povezave na online rezervacije E ← agl. online iz on 'na' + line v pomenu 'zveza'
- online2 prisl. (ȏ-ȃ)
Križarjenja je mogoče rezervirati online
SNB
modélSSKJ -a m, člov. (ẹ̑) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. kdor s svojimi posebnimi lastnostmi, značilnostmi pozitivno izstopa: On je pa res pravi model
2. moški, navadno mlajši: Ker je model zelo nadarjen, delaven in vztrajen, so trenerji nad njim navdušeni E (← nem. Modell, frc. modèle) ← it. modello 'kalup, vzorec, model' < vlat. modellus iz lat. modulus 'mera, merilo' iz modus 'način, mera'
1. kdor s svojimi posebnimi lastnostmi, značilnostmi pozitivno izstopa: On je pa res pravi model
2. moški, navadno mlajši: Ker je model zelo nadarjen, delaven in vztrajen, so trenerji nad njim navdušeni E (← nem. Modell, frc. modèle) ← it. modello 'kalup, vzorec, model' < vlat. modellus iz lat. modulus 'mera, merilo' iz modus 'način, mera'
SNB
orgónski -a -o prid. (ọ̑)
ki se nanaša na presežno življenjsko silo, ki naj bi bila porazdeljena po vesolju in jo lahko zbiramo, hranimo za terapevtske namene: Zdravnike je poučeval o svojih terapevtskih tehnikah in nadaljeval s preiskavami orgonske energije, s katero je poskušal zdraviti tudi rakava obolenja E ← nem. Orgon- iz (↑)org(ázem) + (↑)(horm)ón
ki se nanaša na presežno življenjsko silo, ki naj bi bila porazdeljena po vesolju in jo lahko zbiramo, hranimo za terapevtske namene: Zdravnike je poučeval o svojih terapevtskih tehnikah in nadaljeval s preiskavami orgonske energije, s katero je poskušal zdraviti tudi rakava obolenja E ← nem. Orgon- iz (↑)org(ázem) + (↑)(horm)ón
SNB
ozemljeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr.
1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljevati (1): Stik z vsakdanjimi opravili, z vsakdanjim življenjem – iz tega nastaja poezija in to je tisto, kar poezijo tudi ozemljuje
2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljevati (2): Najina nasprotja se lepo dopolnjujejo: on bi v svoji vizionarnosti in ustvarjalnosti odfrčal že kdo ve kam, če ga ne bi ozemljevala, jaz pa bi v svoji togosti splesnela, če me ne bi nenehoma metal iz ravnotežja in oživljal s svojimi pobudami E ↑ozemljíti
1. delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljevati (1): Stik z vsakdanjimi opravili, z vsakdanjim življenjem – iz tega nastaja poezija in to je tisto, kar poezijo tudi ozemljuje
2. povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljevati (2): Najina nasprotja se lepo dopolnjujejo: on bi v svoji vizionarnosti in ustvarjalnosti odfrčal že kdo ve kam, če ga ne bi ozemljevala, jaz pa bi v svoji togosti splesnela, če me ne bi nenehoma metal iz ravnotežja in oživljal s svojimi pobudami E ↑ozemljíti
SNB
poligráfSSKJ -a m (ȃ)
naprava, ki z zaznavanjem in zapisovanjem določenih fizioloških pojavov kaže, kdaj preiskovanec ne govori resnice; detektor lažiSSKJ: uporaba poligrafa; Imam dober spomin, prepričan sem, da ga ima tudi on, zato ga pozivam, naj gre s svojo izjavo še enkrat v javnost, nato pa na poligraf, če si upa E ← agl. polygraph iz (↑)poli... + tvor. od gr. gráphō 'pišem'
naprava, ki z zaznavanjem in zapisovanjem določenih fizioloških pojavov kaže, kdaj preiskovanec ne govori resnice; detektor lažiSSKJ: uporaba poligrafa; Imam dober spomin, prepričan sem, da ga ima tudi on, zato ga pozivam, naj gre s svojo izjavo še enkrat v javnost, nato pa na poligraf, če si upa E ← agl. polygraph iz (↑)poli... + tvor. od gr. gráphō 'pišem'
SNB
pometáčSSKJ -a m (á)
stroj za pometanje; pometalec (2): On je voznik rumenega krožnega pometača E (↑)pométati
stroj za pometanje; pometalec (2): On je voznik rumenega krožnega pometača E (↑)pométati
SNB
skulíran -a -o prid. (ȋ) pog.
sproščen, neobremenjen, umirjen: On je najbolj skuliran človek, kar jih poznam E ↑skulírati se
sproščen, neobremenjen, umirjen: On je najbolj skuliran človek, kar jih poznam E ↑skulírati se
SNB
sòzakónec -nca m, člov. (ȍ-ọ̄)
zakonec v odnosu do drugega zakonca, s katerim je v zakonski zvezi: Ravnaj s svojim sozakoncem tako, kakor želiš, da on ravna s tabo E (↑)sò... + (↑)zakónec
zakonec v odnosu do drugega zakonca, s katerim je v zakonski zvezi: Ravnaj s svojim sozakoncem tako, kakor želiš, da on ravna s tabo E (↑)sò... + (↑)zakónec
SNB
žúrka -e ž (ȗ)
1. pog. zasebna družabna prireditev za ožji krog zlasti mlajših povabljencev, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurSSKJ: Če želi vaš otrok doma pripraviti žurko, mu ne nasprotujte
2. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žur (1): novoletna žurka; V kavarni, kjer so pile kavo, je natakarica pospravljala po študentski žurki, ki se je zavlekla do šeste zjutraj
3. pog. prijetno vzdušje; žur (2): Glasbena skupina zna narediti žurko
4. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žur (3): Ko je pijan, se žena zapre v hišo, zaklene, on robanti celo noč, nazadnje uspe vlomiti in imamo celo žurko E = hrv., srb. žȗrka iz ↑žúr
1. pog. zasebna družabna prireditev za ožji krog zlasti mlajših povabljencev, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurSSKJ: Če želi vaš otrok doma pripraviti žurko, mu ne nasprotujte
2. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žur (1): novoletna žurka; V kavarni, kjer so pile kavo, je natakarica pospravljala po študentski žurki, ki se je zavlekla do šeste zjutraj
3. pog. prijetno vzdušje; žur (2): Glasbena skupina zna narediti žurko
4. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žur (3): Ko je pijan, se žena zapre v hišo, zaklene, on robanti celo noč, nazadnje uspe vlomiti in imamo celo žurko E = hrv., srb. žȗrka iz ↑žúr
Število zadetkov: 10
Dostopnost