Zadetki iskanja
Svetokriški
živinski -a prid. živinski, živalski: ſa volo njega shivinske rod. ed. ž nezhiſtoſti je imel shiu ſeshgan biti ǀ od lete shivinske rod. ed. ž vere nej treba govorit ǀ nei ſi provi zhlouik temuzh podoba zhloueska od sunej, s'notri pak shivinsko tož. ed. ž imash ǀ on ſe je bil preobernil veno ſtrashno shivinsko tož. ed. ž spako ǀ v'strashno shiuinsho tož. ed. ž podobo ga preoberne ǀ kadar bi bilu mogozhe do vekoma bi pasli na semli nyh shivinsku tož. ed. s truplu ǀ nikar vezh Nem. Nem. ne ostanimo v'tej gardi shivinski mest. ed. ž podobi ǀ v'kateri ſe kuhaio te shivinske tož. mn. ž shelje, te kazhje jese, te vſtekle nevoshlivoſti
Pleteršnik
živíti, -ím, vb. impf. ernähren, erhalten; s kruhom koga ž.; kako bi on imel ženo ino otroke živiti? Trub.; s prejo ga je živila, Ravn.; ž. se s čim, von etwas leben, sich nähren; nima se s čim ž., er hat nichts zu leben, Cig.; ž. se s tatvino in razbojem, C.; ž. se ob čem, = ž. se s čim, Cig., Jan.; tudi: ž. se od česa; — Bog te (vas) živi! Gott erhalte dich (euch)! Bog živi! Gott erhalte! — tudi: žíviti, Kr.
Prekmurski
živìti -ím nedov. preživljati, vzdrževati: Ne boji ſze ſzmrti ár-ga Kriſztus 'siví SŠ 1796, 32; On nás živé ino hráni BJ 1886, 45; Vu zimi sprekôlmi ga živímo BJ 1886, 8; csi bode Goſzpodin Boug náſz 'sivéo vu moucsi SIZ 1807, 16
Svetokriški
žlahten -tna prid. žlahten: lubesan je en shlahten im. ed. m ſtudeniz ǀ Letu nam ſamore ſprizhat Henricus en ſhlachten im. ed. m Gospud is Brabantiæ ǀ Ta vuk tudi je bil dopolnil ta shlahtni im. ed. m dol. Franciscus Pizzarus ǀ Naaman Sirus en shlathni im. ed. m dol. Gospud, ta s'negnusnimi gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ Ti ſi ta shlahtna im. ed. ž gartrosha pres bodezhiga ternja tiga greha ǀ Oh slahtna im. ed. ž arznia zhes vſe arznie ǀ Oh nuzna, inu shlatna im. ed. ž arznia ǀ shahtna im. ed. ž je tvoja miloſt ǀ Kej je sdei tu shlahtnu im. ed. s dellu moijh Boshijh rok ǀ s' njega ſe spreſha tu shlahtu im. ed. s, inu kraftnu vinu ǀ S. Juri je bil shlahtniga rod. ed. m, inu bogatiga ſtanu ǀ pishe Valerius Maximus od lete shlahtne rod. ed. ž Rimske Gospe Cornelie ǀ je perglihal enimu zholnu, polnimu shlaktne rod. ed. ž kupzhje ǀ je perneſla en alabaſter shlahtniga rod. ed. s maſila ǀ ſam Chriſtus ſe je perglihal enimu shlahtnimu daj. ed. m kamenu ǀ je perglihan eni shlahtni daj. ed. ž Poſtojni ǀ en ſam shlahten tož. ed. m kamen je bil predal sa ſtu taushent kron ǀ Ie vidil uni Euangelski kupz en lep shlaten tož. ed. m perln ǀ oblezite ta shlahtni tož. ed. m dol. gvant Christusa Iesuſa ǀ Sakaj nej shal Elias proſſit eniga shlahtniga tož. ed. m ži. Gospuda ǀ krajl Paris hozhe ſa ſuojo sheno to shlahtno tož. ed. ž Eleno imeti ǀ ta Prerok gre gledat tu shlahtnu tož. ed. s meſtu ǀ ta S: Sacrament je pomenilu taistu veliku, inu slahtnu tož. ed. s Goſtovanje ǀ de bi obeniga tadla nebilu per tem shlahtnem mest. ed. m zimpru ǀ Letu vshaffaio petlery per niketerim shlahtnim mest. ed. m Gospudu, inu shlahtni mest. ed. ž Gospei ǀ v' tem shlahtnem mest. ed. s meſti Calauria ǀ v'tem shlahtnim mest. ed. s Mestu Calauria ǀ ſe hualio s' tem shlahtnem or. ed. m odleriam, ali Poſtojno ǀ jo oblezhe s'tem shlahtnim or. ed. m gvantam ǀ ſe je hualil de je greshil s' eno shlahtno or. ed. ž veliku shtimano Dekelzo ǀ s' ſvojm shlahtnem or. ed. s tovarshtvam ǀ s'shlahtnim or. ed. s masilom pomasat ǀ ona pak je moj noge s'slhahtnim or. ed. s maſilom pomasala ǀ dua Shlahtna im. dv. m bogata Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ kakor shlahtni im. mn. m kameni krajlize kleopatre ǀ Sa tiga volo tudi ty shahtni im. mn. m ſo isvoleni sa Oblastnike teh drusyh ludy ǀ Te shlahtne im. mn. ž veje, ſpreſterte po celli desheli pomenio te bogaboyezhe Bratje, inu ſeſtre ǀ je bil ſturil veliku shlahtnih rod. mn. riht perpravit, inu na miſo perneſt ǀ je imel en velik shakel shlahtneh rod. mn. kameinou ǀ bres ſrebernih denariou, inu ſhlahtnih rod. mn. kaminou ǀ vrata ſo s'perlnu, inu nikar s'drugih slahtnih rod. mn. kamejnou ǀ Pompèius Rimski Ceſar je bil ſvoj peld ſturil s'shlahtneh rod. mn. kamenu ǀ je imel shlahtne tož. mn. m, inu bogate ſtarishi ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne tož. mn. m kamene ǀ on bo tebi obilne, inu shlahtne tož. mn. ž goſtarie perpravil ǀ kakor ta Diamant v' mej shlahtnimi or. mn. kameni ǀ nej li slato Krono na glavi noſil, shlatnimi or. mn. Kameni zierano primer.> zhlovik je veliku shlahtnishi im. ed. m, kakor ſo te druge shivali ǀ ſi taushenkrat shlahniſhi im. ed. m, kakor Salamonau Tron ǀ Nej shleht ſtuar Shena, ne, ampak je shlahtnishi im. ed. ž kakor Mosh ǀ slatu je shlahtnishi im. ed. s, kakor je lejſs, ſrebru, inu shkerlat ǀ gvishnu nej shlahnishi rod. ed. ž ſtvari kokar ſi ti ò dusha ǀ nezh shlahtnishiga rod. ed. s nemorimo ſadobiti, kakor je resniza ǀ kej bodete shlahtnishi tož. ed. ž spisho, jnu bulshi vinu nashli ǀ Angeli … ſò en zhiſt duh, vezhni, nevideni, inu pres vſe glihe shlahtniſhi im. mn. m, kakor zhlovek presež.> ta Peld Boshij, kateri je ta nar shlahtnishi im. ed. m ǀ kokar de bi bila ta ner shlahtnishi im. ed. ž malvaſia ǀ Ta nar ſhlahtniſhj im. ed. ž je ta tjza Phænix ǀ ner shlahtnishi im. ed. s je ſlatu ǀ Tu nerbulshi inu ner shlatnishi im. ed. s … je Svetu Reshnu Telu ǀ Syn tiga ner bogatishiga, inu ner shlahtnishiga rod. ed. m Rimskiga Gospuda Sinffroniusa ǀ imaio v' rokah en taku nesgruntanu velik shaz, na glavi eno to ner shlahtnishi tož. ed. ž krono nebesko ǀ bote nashli, inu vſhili to nar zhudnishi, inu nar shlahtnishi tož. ed. ž spisho ǀ kaj s'eno rejzh ony na ſvejtu shtimaio narshlahtnishi tož. ed. ž ǀ taiste sa to nar ſlahtnishi tož. ed. ž shpisho bi shtimali ǀ ony vſelej merkajo tu nar bulshi, inu shlahtnishi tož. ed. s vkrasti ǀ ner shlahtnishi tož. mn. ž, inu obilnishi goſtarje ſo bile S. Lourenzu perpraulene ǀ gnada boshia je krona s' temi ner shlahtnishimi or. mn. perlni nebeskimi naloshena ǀ ena slata misa s'timi nar shlahtniſhimi or. mn. kamini shtikana → žlahta
Svetokriški
žlak -a m 1. udarec: na ta pervi shlak tož. ed. ſim bila na tla od shloſti padla, inu omedlela ǀ Na ſvoie S. Truplu 5466 shlaku rod. mn. je bil preiel ǀ on ſe pred njega postavi inu te shlake tož. mn. prejemle ǀ raijshi ſe puſtu na ſmertne shlake tož. mn. stepsti 2. udarnina: Od poplata do verh glave sdraviga nej na njemu, temuzh rane, shlaki im. mn., inu gnoina bula nej sashita ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga, inu odertiga, polniga ran, inu shlaku rod. mn. ǀ Try ſorte bolesni samerkam: rane, shlake tož. mn., inu gnoine bule božji žlak kap: Chriſtus Odreshenik naſh je rekal h'timu od Boshijga shlaka rod. ed. vdarienimu ǀ Osdravil je bil ſvojga Striza Gisberta od mertvashke bolesni. Bernarda Miniha od Boshiga shlaka rod. ed. ǀ Ta s'Boshym shlakom or. ed. vdarjeni zhlovik ǀ Christus je bil osdravil eniga s'Boshim shlakom or. ed. vdarjeniga ǀ de bi eniga zhloveka s' boshym shlakam or. ed. udarjeniga osdravil ǀ On je veliku gobovijh ozhiſtil … s'boshem shlakam or. ed. udarjenyh oſdravil ǀ ta s'boshijm shlakam or. ed. vdarjen ǀ s'tem s'bojshim shlakam or. ed. udarienem ſe ſgrevali ǀ ſpumni na vniga s'boshim shlakam or. ed. udarieniga shloveka ǀ Vni reuni s'boshjm shlakom or. ed. vudarjen ← srvnem. slac ‛udarec’
Prekmurski
žléb tudi žléjb -a m jarek: On je na 14 mio dúgi 'slejb vcsino szkopati KOJ 1848, 121; Vêdro je v-eden globoki 'zlêb (rôr, gutane bajce) püsztseno KAJ 1870, 84; Pod városom za vöpelanya grdôcse naprávleni 'zlebôvje szo zadelani AIP 1876, br. 3, 8
Pleteršnik
žlẹ́za, f. 1) die Drüse, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; solzna, mezgovna, siriščna ž., die Thränen-, Lymph-, Labdrüse, Erj. (Som.); ž. strupnica, die Giftdrüse, ž. medovnica, die Honigdrüse, ž. ščitulja, die Schilddrüse, Cig. (T.); ž. podušnica, die Ohrspeicheldrüse, h. t.-Cig. (T.); jezična ž., die Zungendrüse, Cig.; podčeljustna ž., die Kieferdrüse, Levst. (Nauk); — 2) der Schleim, der Geifer, Mur., M.; — 3) ein Mensch, der beim Reden den Mund voll Speichel hat, M.; — 4) ein kleines Kind, der Balg (zaničlj.), Cig.; — 5) = kuga, die Pest, Meg., Trub., Dalm., Krelj, Kast.-C.; kuge ali žleze, Krelj; hočem žlezo med vas poslati, Dalm.; — die Pestbeule: fige so na žlezo položili, in on je zdrav postal, Dalm.; — 6) ž. v kamenu, ein Bruch im Stein, Z.; ein Loch im Mühlstein, Rib.-C.; ž. v železu, steklu, Z.
Besedje16
žnega gl. on, z predl. ♦ P: 24 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TPs 1567, TC 1575, TT 1577, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DC 1584, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje16
žnim gl. on, z predl. ♦ P: 15 (TR 1558, *P 1563, TO 1564, TC 1574, TC 1575, DPa 1576, DB 1578, DC 1579, DPr 1580, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595)
Besedje16
Besedje16
Besedje16
Besedje16
Svetokriški
žolnir -ja m vojak: èn dan ta sholner im. ed. ſvoje perſy reskrie ǀ S. Martin je try ſtane imel, je bil sholnier im. ed., Minih, inu Shkoff ǀ kadar bi uni ſholner im. ed. li deſsetino sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno plazho prestoij ǀ S. Jacob je bil en ribizh, nikar sholnjer im. ed. ǀ S. Martin ta ſvejt sapuſtj, inu is' sholneria rod. ed. Minih rata ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja rod. ed. k'ſvoj vojski ne perpusti ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju daj. ed. ǀ Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu daj. ed. ǀ ſo bily Kmeti eniga Sholneria tož. ed. na mertve shlake ſtepli ǀ s'suojo shibo taistiga sholnerja tož. ed. po glavi vudari ǀ Iest videm Eniga ſholnerja tož. ed., kateri v'shelesni gvant ſe je oblekal ǀ Slon ſe je hotel maszhovati nad tem sholneriam or. ed., satorai sa nym v' potok skozhi ǀ bi G. Bug nebil perpuſtil hudizhom sadavit dua sholneria tož. dv. ǀ sholnerij im. mn. hitru na pot ſe postavio ǀ sholnery im. mn. nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ ty greshni ſholnerij im. mn. ſo ga vahtali ǀ Ta je taisti Ionatau Mèd, kateriga kadar bi bily ſmèli ti ſholnery im. mn. jejsti ǀ teh Sholnerjou rod. mn. eden je njegovo ſtran s'ena ſulizo odperl ǀ Ceſar je bil sbral enu dobrut teh ner ſerzhnejſhyh shlonerjou rod. mn. ǀ s'eno veliko companio sholneriou rod. mn. ǀ ſvoje, inu ſvoyh sholnerju rod. mn. ſerze reſveſseliti ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent Sholneriu rod. mn. vſak dan je sphishal ǀ s' malu shelnerjou rod. mn. ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom daj. mn. Davida ob leben perpravit ǀ je taku govuril ſvoijm sholnerjom daj. mn. ǀ K'ſadnimu ſapovei ſholnerjom daj. mn. de imaio shturmat meſtu ǀ kar ſo mogli imeti kupaj sloshe, inu tem ſholnerjam daj. mn. neſsejo ǀ nyh Capitan k'sholneriam daj. mn. pravi ǀ vſe skuſi je mislil na ſvoje sholnerie tož. mn. ǀ vkup sholnerje tož. mn. Klizheio, inu sbiraio ǀ ta Gospud ſholnerje tož. mn. vkupaj poklizhe ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene … Sobe v'ſholnerje tož. mn. ǀ On nej pyanzhoval, kakor je navada per sholnerjoh mest. mn. ǀ S'Rimskimi sholnerij or. mn. ſo bilij shli Christuſa loviti ǀ Alexander ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery or. mn. ſe je bratil ← srvnem. solner ‛vojaški plačanec’
Prekmurski
žoltárski -a -o prid. psalmski: Záto ti hválim z'zoltárszkim szpêvanyem za tvojo vernoszt TA 1848, 36; (knige) 'Zoltárſzke KŠ 1754, 2; Knige 'Zoltárszke. Szlovencsene po TA 1848, 1; I on Dávid veli vu knigaj 'Zoltárſzki KŠ 1771, 241
Prekmurski
Pleteršnik
žveljkáti, -ȃm, vb. impf. = žvelincati: On ga (mesa) ne žveči, ga ne žveljka, Ga prekucne, da velja, Npes.-K.
Prekmurski
žvèplo -a s žveplo: Sulphur 'Sveplo KMS 1780, A8b; ſzpadno je ogyen i ſveplo od nébe KŠ 1771, 230; On dé de'zd'ziti i 'zveplo TA 1848, 9; Vu Zognyom i 'zveplom gorécsoj mlaki KŠ 1754, 144
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 119
- 120
- 121
- 122
- Naslednja »
Število zadetkov: 2438
Dostopnost