Zadetki iskanja
Svetokriški
streči -ežem nedov. streči: ony morio tem deshelskom k' miſi ſtrezhi nedol., inu glaſſe natakat ǀ ſvejſtu 33. lejt njemu ſtrejzhi nedol. ǀ Se nimaio tedai ſramovati v'ſvojm Stanu oſtati, bugat, ſtreizhi nedol., inu shlushit ſvojm Goſpodariom, inu Goſpodinam ǀ trij, inu trijdeſseti lejt sueſtumu je imela strezhi nedol. ǀ ſmò dolshni ym ſtrezhij nedol., pomagat, inu vſyh potrebah ym na pomozh priti ǀ s'pershono ny na shlushbo ſtrezi nedol. ǀ ſam Syn Boshj je bil prishal na ſemlo strezhi namen. ǀ on na shlushbo ſtreshe 3. ed. S. Joſephu ǀ ona Moshu bolnimu nuzh, inu dan ſtreshe 3. ed. ǀ ta katiri k' Mashi ſtreshe 3. ed. v' imeni tiga folka odgovorj ǀ katerim ta drushba Nebeſhka na shlushbo ſtreshè 3. ed. ǀ kar samore buga, ſtrejshe 3. ed., brani ǀ tebi na shlushbo streshe 3. ed. ǀ kakor strèshe 3. ed. ſvojmu Gospudu ǀ vashimu garlu, inu trebuhu ſtreshete 2. mn. ǀ kateri na shlushbo ſvojmu krajlu ſtresheio 3. mn. ǀ kateri te bolne obyshzheio, inu ym ſtreisheio 3. mn. ǀ kateri poshreshnoſti, inu garlu ſtreſheio 3. mn. ǀ Angeli mu ſtreshejo 3. mn. ǀ li ſvojmu trebuhu je ſtregil del. ed. m ǀ kadar bi uni Hlapez taku fliſnu G: Bogu shlushu, inu stregu del. ed. m ǀ po dnevi, inu ponozhi je taistimu na shlushbo stregal del. ed. m ǀ mu je shlushil, inu stregil del. ed. m ǀ kadar bi bili vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil +del. ed. m ǀ de bi Mary Divizi na shlusbo nestregil +del. ed. m ǀ poterpeshliva je bila Ruth, katera pohleunu je ſtregla del. ed. ž veliku lejt ſvoj tashi Noemi ǀ Je dershal dua fantizha zhedna kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham ſtregla del. dv. m ǀ ſe resèrdi zhes lete kateri mu ſo ſtregli del. mn. m ǀ Chriſtuſu v' ſvoj hishi ſo ſtregle del. mn. ž, inu vezherio dale
Prekmurski
svedočìti -dòčim nedov. pričati: krivo ſzvedocſiti, je zla'zmi potrdjávati toscza ricsi na toga obto'zenoga neſzrecso KŠ 1754, 54; I zapovedao nám je ſzvedocsiti, ka je on zrendelüvani od Bogá ſzodecz KŠ 1771, 374; Ouszma prepovejda krivo ſzvedocſiti KM 1783, 276; i cslovik more ſzvedocſiti KM 1796, 52; Sztejm ſzvedocsim KŠ 1754, 180; Ár ſzvedocsim od nyega KŠ 1771, 611; kako tou ſzvéti Pavel ſzvedocsi TF 1715, 19; kako piſzmo ſzvedocsi SM 1747, 14; cslovik, ſteri krivicsno ſzvedocsi prouti bli'znyemi KŠ 1754, 56; Szvedocsi, ka je Kriſztus 'ze priſao KŠ 1771, 726; Krouto vnogo ſzvedocsi BKM 1789, 109; Ár kak Sz. Paveo Ap. szvedocsi KOJ 1845, 76; ete ſzvejt, i ſzvéto piſzmo tou ſzvedocſita KŠ 1754, 88; kak Joſefus i Klemens Szvedocsita KŠ 1771, 158; Csi na nyega ſzvedocsimo nepravicsno KŠ 1754; I mi ſzmo vidili, i ſzvedocsimo KŠ 1771, 733; Etak ſzvedocsite prouti ſzebi KŠ 1771, 78; i ona ſzo, ſtera ſzvedocsijo od méne KŠ 1754, 4; Ka eti prouti tebi ſzvedocsijo KŠ 1771, 91; Piſzma od nyih ſzvedocſijo KM 1796, 131; bo'sánszke recsi szvedocsijo KOJ 1833, VIII; Proti tvojemi blisnyemi krivo neſzvedocſi TF 1715, 16; krivo ne ſzvedocsi ABC 1725, A4a; krivo ne ſzvedocsi SM 1747, 45; krivo ne ſzvedocsi KŠ 1771, 62; on bode ſzvedocso KŠ 1754, 122; on bode ſzvedocso od méne KŠ 1771, 318; Naj na blisnyega krivo ne ſzvedocsimo KM 1783, 10; ka bi ſzvedocso od te ſzvetloſzti KŠ 1771, 264; ka ſzi po tvojem ſz. Dühi ſzvedocso KŠ 1771, 831; on je ſzvedocso od iſztine KŠ 1771, 280; Szvéti Angyel je ſzvedocſo BKM 1789, 95; kaj ſzmo ſzvedocsili od Bogá KŠ 1771, 522; ſzvedocsili ſzte z-troujim dugoványem SIZ 1807, 23
svedočéči -a -e pričajoč: kim je razdejvao ſzvedocsécsi králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 429; ſzo pa vnougi z-Samaritánuſov vörvali vu nyem za volo rejcsi té 'zené, ſzvedocsécse, kaj mi je praj vſza povedao, ſtera ſzam vcsinila KŠ 1771, 276; Ár ſzam ſze jáko radüvao nad ſzvedocsécsimi tvojoj iſztini KŠ 1771, 740
svedòčivši -a -e pričajoč: komi je i erkao ſzvedocſivſi KŠ 1771, 382
svedočéči -a -e pričajoč: kim je razdejvao ſzvedocsécsi králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 429; ſzo pa vnougi z-Samaritánuſov vörvali vu nyem za volo rejcsi té 'zené, ſzvedocsécse, kaj mi je praj vſza povedao, ſtera ſzam vcsinila KŠ 1771, 276; Ár ſzam ſze jáko radüvao nad ſzvedocsécsimi tvojoj iſztini KŠ 1771, 740
svedòčivši -a -e pričajoč: komi je i erkao ſzvedocſivſi KŠ 1771, 382
Svetokriški
svoj -a zaim. svoj: kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj im. ed. m rata ǀ ſam hozhe ſvoi im. ed. m Rihtar biti ǀ Sam ſui im. ed. m tat je ratal ǀ k'shlushbi ſvojga rod. ed. m ſhenina n'hozhe s'postele gori vſtati ǀ biſtru gledaio na grehe ſvoiga rod. ed. m blishniga ǀ is suojga rod. ed. m putta sturien velik potok ǀ pod oblastio svojga rod. ed. m Vishishiga morio prebivat ǀ nej hotel nedolshnost ſuojga rod. ed. m Bogabojezhiga Brata Abelna Sposnati ǀ sa vero S. Evangela je bil kosho ſvojgo rod. ed. m shivota puſtil ǀ tudi eden s'ſvojga rod. ed. m laſtniga domazhiga ſoda ſe opijani ǀ v'ozhitno nevarnost ſvoja rod. ed. m ned. (?) lebna ſe je podal ǀ od ſvoja rod. ed. m ned. (?) brata, Inu Iogra faratan ǀ de bi nehala od ſuoja rod. ed. m ned. (?) greshniga shivejna ǀ je mogal bejshat gologlau s'ſvoja rod. ed. m ned. (?) duora ǀ ſledni po navadi ſvoje rod. ed. ž deshele bo gouuril ǀ naſs resfriſsa s'vodo ſvoie rod. ed. ž S. gnade ǀ ſo saupali v'proshno suoje rod. ed. ž mattere ǀ njemu oblubi is ſuoje rod. ed. ž fraij, inu dobre vuole ǀ s'ogniam svoje rod. ed. ž S. lubesni ǀ sapuvid suoie rod. ed. ž deshele ǀ nyh krone s'ſvoje rod. ed. ž glave ſo bily doli vſeli ǀ kazha nesmej s'svoje rod. ed. ž jame na ſvetlobo tiga ſonza priti ǀ hudizha krona, inu na ſtol ſvojga rod. ed. s ſerza ga postavi ǀ ſledni od ſvoiga rod. ed. s shivejna njemu bo rajtingo dal ǀ od svesd suojga rod. ed. s rojstvua je podvarshen ǀ v' putu Svojga rod. ed. s oblizha ſi je shiuleine perdellal ǀ sa volo svoiga rod. ed. s hudiga della ǀ aku bo na ozhy ſvjga rod. ed. s premiſhlovajna poſtavil blatu ǀ je bil nevoshliu ſvojmu daj. ed. m bratu ǀ k'Moſhu ſvoimu daj. ed. m je djala ǀ veliku vezh shkodi ſam ſebi Kakor suojmu daj. ed. m blishnimu ǀ ta je bil nevoshliu svojmu daj. ed. m blishnimu, kakor Cain ǀ lepi navuk tudi David je bil dal ſuoijmu daj. ed. m ſijnu Salomonu ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu daj. ed. m folku deliti ǀ ſvojma daj. ed. m bratu je sheno vſel ǀ ſvomu daj. ed. m ſaurashniku ſo odpustili ǀ Meni je shal de taiſta shena ſvimu daj. ed. m moſſu en takushin shpot je ſturila ǀ ſe oberne k'ſvojmu daj. ed. m Capitanu ǀ supet ſe k'ſvoimu daj. ed. m ozhetu pouarne ǀ ſvoij daj. ed. ž hzheri na enam gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij daj. ed. ž Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ je bila sdrauie Svoji daj. ed. ž Materi ſproſſila ǀ ſo Mare Divizi napruti shli, inu ny Kakor ſvoy daj. ed. ž Krajlizi ſtregli ǀ Krajl Salomon je djal k' ſvoj daj. ed. ž Materi Berſabei ǀ vſo zhast ſvoi daj. ed. ž materi Berhſabei je yſkasal ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij daj. ed. ž shlushbi te greshnike ǀ nej hotel k'ſvoji daj. ed. ž shlushbi imeti eniga Iudauskiga Piſsarja ǀ nej hotel damu h'svoy daj. ed. ž sheni pojti ǀ supet ſe K'ſvoy daj. ed. ž Materi poverniti ǀ prezei gre K'ſvoi daj. ed. ž botri ǀ shenin Nebeſki je k'ſvuj daj. ed. ž Naveſti Marij djal ǀ h'ſuoij daj. ed. ž ſhlushbi ǀ bò djala taiſta dusha h'ſvojmu daj. ed. s truplu ǀ Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj tož. ed. m dum ǀ Ioſve ie opominal ſvoi tož. ed. m folk ǀ Letà vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy tož. ed. m porod lubi varua, brani ǀ kaj hozhe sa suoj tož. ed. m lon imejti ǀ ſuoj tož. ed. m Kralevi guant je bila slekla ǀ en dober Pastir, kateri da svoj tož. ed. m shivot sa ouze ǀ ta praui ſuoi tož. ed. m shaz je ſposnal ǀ ſuoy tož. ed. m shivot offertnu gvantat ǀ En dober Paſtir da ſouj tož. ed. m leben sa Ouce ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj tož. ed. m uſs vpregil ǀ gre v'ſuoj tož. ed. m klohster ǀ ſerzhnu ſo premagali ſvoiga tož. ed. m ži. ſaurashnika ǀ ona je ſvojga tož. ed. m ži. ſijnu skrila ǀ poprej suojga tož. ed. m ži. Gospuda reshali ǀ njega blishni je shaloval svojga tož. ed. m ži. vola ǀ pohleunu ozheta ſuojga tož. ed. m ži. sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ de bi posabila na ſuoiga tož. ed. m ži. otroka ǀ ſò peile, inu Svoiga tož. ed. m ži. Suarnika zhaſtile ǀ suoiga tož. ed. m ži. blishniga reshalit ǀ popade saguant Gospuda ſvuiga tož. ed. m ži. ǀ poſtavi v'ſvojga tož. ed. m ži. semelskiga Ozheta ǀ Zhebelle imaio ſvoja tož. ed. m ži. ned. (?) Krajla ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo tož. ed. ž deshelo pustiti ǀ hudizhu ſvoio tož. ed. ž nezhisto dusho zhes da ǀ Abraham po sapuvidi Boshij suojo tož. ed. ž deshelo sapusti ǀ Christus je bil odperl svojo tož. ed. ž ſtran ǀ sazhne suoio tož. ed. ž Kupzhio ǀ ſuoio tož. ed. ž prezhiſto neveſto je bil reshil od ſerda Boshiga ǀ eniga taziga Kralla ſijn svoio tož. ed. ž lastno ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ cilu suoju tož. ed. ž S. Rejſhno krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe prelil ǀ je ſvojga Synu Chriſtuſa Jesusa na ſvoja tož. ed. ž desno roko v' nebeskim Krajleſtvi poſadil ǀ Isaac je proſſil Boga sa ſvoj tož. ed. ž Sheno Rabeko, de bi rodovita ratala ǀ de bo v'ſvojo tož. ed. ž pamet savupal ǀ v'ſvoio tož. ed. ž deshelo prebivat grè ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo tož. ed. ž hiſho pelal ǀ je bil on ſvoje tož. ed. s blagu predal ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie tož. ed. s Mestu Bethulio rèshila ǀ je bil rejshal suoje tož. ed. s mestu od tiga pogublejnia ǀ kakor ena Matti lubi ſuoje tož. ed. s edinu deteze ǀ de bi tebi bil dolshan svoje tož. ed. s ſerce dati ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie tož. ed. s piſsmu ǀ svoie tož. ed. s zhistu serce, ie G. Bogu offral ǀ Seſostres ſe je pelal v'ſvoje tož. ed. s Mestu ǀ de bi vſe tuſvoje +tož. ed. s vboſem dal ǀ ob ſvojm mest. ed. m pravim zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ na ſvoim mest. ed. m herbtu ǀ ſe je milu jokala po ſuojm mest. ed. m martvom ſijnom ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti na ſojm mest. ed. m Tronu ǀ aku shivij v'ſvojm mest. ed. m ſtanu ǀ v'ſvoim mest. ed. m pungradu ga n'hozhe terpèti ǀ yh vuzhi po ſvoij mest. ed. ž naturi ǀ je per misi suoij mest. ed. ž ſedel ǀ sledniga pustim per svoij mest. ed. ž veri ǀ v ſvoji mest. ed. ž hishi ima Malika te ohernje ǀ loterze raiſhi per ſvoy mest. ed. ž misi imajo ǀ pò ſvoi mest. ed. ž navadi ſò peile ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj mest. ed. ž priatelzi ſtoy ǀ ſledni po suoj mest. ed. ž glavi, inu pameti bode meni odgovoril ǀ ſe je ſramoval de ſi lih hudizh v' ſzoj mest. ed. ž podobi Eva sapelat ǀ Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj mest. ed. ž Moshkey ſe smeiel ǀ v'suoij mest. ed. ž deſni roki je dershal ſedem ſueisd ǀ v'svoij mest. ed. ž mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ ona v'ſvoij mest. ed. ž nerlepshi mladoſti ǀ na ſvoim mest. ed. s parvim mejstom oſtane ǀ de bi v'ta madesh v' ſvoym mest. ed. s pozhety padla ǀ S. Cecilia je vſelej na ſvojmy mest. ed. s ſerzi ta S. Evangeli noſſila ǀ leta Boppen tvoj, udrukan v' ſvojem mest. ed. s ſerzi bo do ſmerti noſſila ǀ ob suojm mest. ed. s rojstvi ǀ gre po svoijm mest. ed. s opravilu ǀ de bi ſledni v'ſvojm mest. ed. s ſerzu rekal ǀ vſelej leto je v'ſvoim mest. ed. s ſerzu imel ǀ Prezhuden v'suojm mest. ed. s S: Imenom ǀ pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym mest. ed. s ſerzi pozhutilj ǀ je taku v'ſuojm mest. ed. s ſerzu drukanu hranil ǀ sa ſvojm or. ed. m sheninom ǀ shpega ſa ſvoim or. ed. m bliſhnim ǀ s' ſvoym or. ed. m tovarsham ǀ je bil vaſs oguantal s' ſvojem or. ed. m libereiam ǀ varshejo Kamen sa suojm or. ed. m blishnom ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm or. ed. m ſgublenim Sijnam ǀ kakor govorij en priatel s'ſvojm or. ed. m priatelnom ǀ s'ſvoim or. ed. m sheninom v'pakal ſe vderè ǀ s'suojm or. ed. m lepem duhom je bila pregnala ſmrad ǀ ſi ſvojo or. ed. ž roko je kuſhne spishal ǀ prèd ſvoio or. ed. ž ſmertio ǀ is suojo or. ed. ž ſilnu veliko, inu mozhno vojsko ǀ pred Svojo or. ed. ž grenko ſmertio ǀ is suoio or. ed. ž napremagano mozhio ǀ zhlovik is ſuoio or. ed. ž lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo ǀ s ſvjo or. ed. ž gnado ſe je bil doteknil ǀ s'ſvojo or. ed. ž vago ſamij ſebe sapeleio ǀ s'suojo or. ed. ž vezhno shkodo je mogla ſposnati una nesrezhna Gospa ǀ en ſam lot s'ſvoio or. ed. ž sheno, inu s'dvema Hzherama ǀ s'ſuojo or. ed. ž shibo ǀ Bug naſs s'voio or. ed. ž shibo vdari ǀ leto resnizo je bil s'svoio or. ed. ž vezhno shkodo Sposnal ǀ is suojm or. ed. s mleKom doijti ǀ Kir s' ſvim or. ed. s ponisheinam, taku viſoku je zhloveka polsdignal ǀ kateri en shpot s'ſvojm or. ed. s shjvejnam Chriſtuſu sturj ǀ s'ſvoim or. ed. s pohushanjom veliku nedolshneh je sapelal ǀ Maria Diuiza s'suojm or. ed. s rojstvom vſe je bila potroshtala ǀ nihdar ſe nej hotela ſvojh rod. mn. nezhistost ſpouedat ǀ s'shibo ſvoih rod. mn. shtrajfing je gajslal yh ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh rod. mn. ſaurashnikou ǀ Ie proſsila Madalena saodpushzhajne suojh rod. mn. grehou ǀ telleſsne potrebe ſuojh rod. mn. otrouk ǀ nej hotel v'rouke ſvoijh rod. mn. puntarju paſti ǀ imà popolnoma odpuszhejne vſeh ſvoyeh rod. mn. grehou ǀ madeshe svoijh rod. mn. grehou oprati ǀ nej mogal svojh rod. mn. grehou ſe ſpovedat ǀ eno olisko veijzo v' svoih rod. mn. vſtjh je bil perneſsil ǀ po gostim is suojg rod. mn. ozhij gorke ſolse je tozhila ǀ s'suojh rod. mn. poshreshnijh ust ǀ ſvojm daj. mn. hudim shelam sadosti ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim daj. mn. sholneriom ǀ de bi veliku blaga ſvoym daj. mn. otrokom sapustili ǀ svejst priatel je suojm daj. mn. shlushabnikam ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm daj. mn. bratam ǀ taku govuril ſvoijm daj. mn. sholnerjom ǀ ſuojm daj. mn. ſaurashnikom na pruti grè ǀ shpisho dal svojm daj. mn. vernem ǀ kateri je bil tebe ſtuaril, inu ſvojom daj. mn. Angelom ſapoved nuzh, inu dan tebe vahtat, inu varuat ǀ je enkrat djal, k'ſvoijm daj. mn. Iogrom ǀ ſe oberne k'ſvojm daj. mn. nar lubiſhim Iogrom ǀ ſe pofliſsa naſs h'ſvoym daj. mn. priatelnom ſturiti ǀ milost h'potrebnim, lubesan h'suojm daj. mn. blishnim ǀ obilnu polona ſvoje tož. mn. m hlapze ǀ prezei ſo ſvoie tož. mn. m Boguve sahvalili ǀ zhes suoje tož. mn. m puntarske ſaurashnike ǀ poſhila sa nijm ſuoje tož. mn. m Bashadore ǀ David poklizhe vukupaj svoje tož. mn. m otroke ǀ uſame gori sa suoije tož. mn. m sijni dua sapushena fantizha ǀ Ta Kananerska shena trakrat s'voie tož. mn. m Malike sapusty ǀ imajo dobre ozhy gledat tadal ſvojga bliſhniga, ſvojæ tož. mn. m pak nevidio ǀ vſe ſvoje tož. mn. ž skriune miſli je resodel ǀ ſvoie tož. mn. ž roke je bila v'Nebu usdignila ǀ ſuoje tož. mn. ž s: roke, inu suoje tož. mn. ž s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ Vſakateri poneſe svoje tož. mn. ž Bukve ǀ Je pokasal ſvojec tož. mn. ž Svete Rane ǀ je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje tož. mn. ž ſvete roke ǀ butaro, katero danaſ naſvoje +tož. mn. ž rame ſi bo nalushil ǀ ſvoje tož. mn. ž/s usta de ſi glih ſuhe s'vodo ſi nespere ǀ ſvoie tož. ed. m ž/s vſmilene vſheſſa satisnila ǀ uſdigne gori ſuoje tož. mn. ž/s gorezha ozheſsa ǀ ſe sKrijei v'ſvoie tož. mn. ž/s gnesda ǀ ſò zazheli glaſnu vpijti, inu satiſnili ſvoja tož. mn. s uſheſsa ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah mest. mn. sgublenih ǀ otrozy po ſvoih mest. mn. ſtarishih poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ Angelziſo na ſvoyh mest. mn. bandjerah smalano imeli to pohleunost Marje Divize ǀ je na suojh mest. mn. ramah noſsil ǀ kateriga ti Seraphini na ſuojh mest. mn. perutah noſio ǀ v' ſvoijh mest. mn. lyſtoh ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh mest. mn. ſynovih ǀ de bi taistu v'ſvoijh mest. mn. S. Zartanah rokah dershal ǀ v'ſuojh mest. mn. blatnih iamah leshè ǀ katere S: beſsede vſeskusi Maria Diviza v'ſvoih mest. mn. S: vstih je imela ǀ v'suojh mest. mn. s: Ranah ǀ po obhajli vſvojh +mest. mn. uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ s' ſvojmi or. mn. ozhmi je vidil ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy or. mn. ǀ po nozhi vahtal nad ſvoimy or. mn. ouzhizhy ǀ Adam s' ſvoimij or. mn. reunimi ſiinovii ǀ Lucifer s' svojmy or. mn. tovarshi ǀ s' svojmi or. mn. perutami ogin sturij ǀ je shla s'ſvojmi or. mn. deklami v'pungrad ǀ dolgu s'ſvojmy or. mn. peruti tepe ǀ s'ſvoymi or. mn. grehy ſo ga martrali ǀ s'suojmi or. mn. lepimi beſsedami sledniga sapele ǀ s'ſvoimy or. mn. S. gnadami vaſs napolnit ǀ s'suojmij or. mn. pſij saize, inu jelene je lovil ǀ s'ſvojmij or. mn. rokami Ieſuſa objeti ǀ Svesde s'ſvoimij or. mn. gorèzhmy jesikomy zhastè svoja ž (zakonska) žena: s'eno beſsedo vse shivali Adamu, inu sui daj. ed. eno martrvshko vojsko nepovedat
Prekmurski
štèri -a -o
I. ozir. zaim.
1. kateri, ki: Drügi zrok, ſterie nei naiménſi TF 1715, 5; Ki vszáko ſztvári nyé sivleinye dáva, ſteri da kermo neimoi sivini ABC 1725, A6a; Bojdi dika Bougi ſteri vſze vodi KŠ 1754, 264; Boug je pravicsen Szodecz, ſteri louna to dobro KMK 1780, 5; nej nám trbej táksega kejpa gori vzéti, ſteri ſze nám ne priſztája KM 1790, 20; Grêh je ta moja nevola, Steri mi ſzrdcze ſztrási BRM 1823, 9; szam premiszlo on haszek, steri sze zná szpraviti KOJ 1833, V; szo szvoj szlóki jezik obogatili, steri je lih vu pszüvanyi premo'sen bio KOJ 1848, 8; more eden glasznik bidti, steri ali jedino sztoji AIN 1876, 7; Mesárski pes, šteri bojéča teléta goni AI 1878, 8; cslovecsa moudróſzt, ſtera znatúre pohája TF 1715, 3; po nenávednoſzti, ſtera vu nyih jeſzte SM 1747, 7; Szpomenisze ſztvoie dobroute, stera je bila SM 1747, 93; miloſcse, Stera je obilno razisla na náſz KŠ 1771, 574; modrouſzt, ſtera vkaniti nemore KMK 1780, 5; rejcstá, Stera mi bojazen dá BKM 1789, 14; pomoucs meti, stera bode pouleg nyega SIZ 1807, 5; Telou moje, Stero je za váſz dáno TF 1715, 40; ſzerczu, stero ta nebeſzka iscse SM 1747, 91; popejvanye, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája BKM 1789, 7b; 'ſivlejnyem, ſtero je veſz ſzvejt premoglo KM 1796, 10; czvejtje, Stero hitro zraſzté SŠ 1796, 10; Vogleja je prvo bilou, stero je melo szpoznati KOJ 1848, 4; drêvo, stero prineszé szád TA 1848, 3; sze dête, stero je pol leta sztaro AI 1875, kaz. br. 7; Dühá, po ſteroga miloſchi vörjemo TF 1715, 27; ſztvár, ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; katechiſmus, kſteromi ſze je priverglo TF 1715, 9; Cslovik, steromi greihe ne racsuna SM 1747, 95; oszoba je ona, k-steroj ta prva gucsi AIN 1876, 16; katechiſmus, Steroga offerüjem TF 1715, 9; vecsnoga blasenſztva, steroga ſzem ſzpravil SM 1747, 83; pleva, stero veter raznoſzi SM 1747, 92; miloscſo, stero davas SM 1747, 90; nébo, vſtero je Kriſztus gori vzéti KŠ 1754, 112; ſzin, vſterom ſzeje ſzpunila TF 1715, 38; Po sterom dugoványi ſzo zgübili SM 1747, 51; 'zivlejnye, vſterom je on 'ziveo KŠ 1754, 106; reicſi, po ſteroi poſztánete TF 1715, 8; pout, po steroi bodes hodil SM 1747, 96; materno rejcs, vſteroj ſzo ſze poroudili KŠ 1771, A6a; pays, zsterim vgaſziti morete SM 1747, 27; moucs, ſz-ſterov ſze nescsejo KŠ 1754, 194; ſzſterov merov bodte vi merili KŠ 1771, 113; Ár, ſterom ſoudbom ſzoudite, ſztiſztom bodete ſzodjeni KŠ 1771, 21; Po ſzkrblivoſzti, z-ſterom ti vsza ravnas KM 1783, 25; Jezik, z-sterim vadlüjemo KOJ 1833, XI; Pannonii, z-sterov szo ládali KOJ 1848, 7; nyim Timotheuſa i Epafrodituſa posle, ſteriva nyim preporácsa KŠ 1771, 590; od Szrbie i Csarnegore poglavnikov, steriva národa tüdi szlovenszki jezik gucsita AI 1875, kaz. br. 3; Otsa i Szin, od Steriva vö ſzhája KŠ 1754, 123; Od ſzrditoſzti i düsne vejſzti, ſterivi je doli ftisao KŠ 1754, 116; ti ſzi nepriatel vszeim tisztim, ſteri hüdo delajo ABC 1725, A7b; grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; Vi, ſteri ſzte okrſztseni KŠ 1754, 266; i malo ji je, ſteri jo nájdejo KŠ 1771, 22; nepriatele moie, sterie doſzta SM 1747, 95; prilik, ſz-ſteri necſiſztoucſa ſzhája KŠ 1754, 47; Sterih düſe pa ido KMS 1780, B2b; vnogi ſzo znáſz, ſterim nyihovo vreime nepernáſſa TF 1715, 7; Ti trüdni, ſtere i delo Te'zi KŠ 1754, 261; nevoul, ſtere i mi trpimo KŠ 1771, 529; ricsi; vu ſteri ſze zvelicsas ti KŠ 1771, 376; Pri ſterih eto nájdes BKM 1789, 5; garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI; moje greihe, ſterimi ſze odpüſzti TF 1715, 46; grehe ſterimi ſzem tebé zbantüval ABC 1725, A5b; med ſterimi ſze Bo'za rejcs gláſzi KŠ 1754, 129
2. za izražanje pripadnosti lastnine: Stero je tou blágo KŠ 1754, 132; de drevo, steroga liſztje ne povéhne SM 1747, 92; Kriſztus, ſz-ſteroga ranami ſzmo ozdravili KŠ 1754, 109; Za toga volo i mi, od ſteroga dnéva ſzmo csüli KŠ 1771, 603; krvi preleanya, stere czeina je tak drága SM 1747, 61; ſztvár, ſtere czeina je tak drága SM 1747, 61; Márie zſtere je porodjen Jezus KŠ 1771, 5
3. kdor: A ſteri pak ne vörje TF 1715, 45; kaj vſzáki, ſteri ſze ſzrdi na brata ſzvojega KŠ 1771, 15; Steri kaj hüdoga ſzprſzéganyem obecse KŠ 1754, 18; I vſzáki, ſteri csüje ete moje ricsi KŠ 1771, 23
4. kar: Za ſtera vſza jeſz nyemi hválo dávati morem KŠ 1754, 86; Da ſzküſzite, ſtera ſze razlocsávajo KŠ 1771, 592; nazvejſztita Ivani, ſtera csüjeta KŠ 1771, 35
II. poljub. zaim. izraža nedoločeno, poljubno osebo, stvar: Steri poszlavec na dugo vrêmen vöosztáne AI 1875, kaz. br. 3; ſteri Szlepoſzti oslátati nemorejo TF 1715, 4; Stere ſztvorjene ſztvári Bo'se ſzo vrejdne KMK 1780, 9; Stera szo govorênya tále razlocsávajôcsa znaménya AIN 1876, 8; Sterih pamet je témna poſztánola SM 1747, 7; Od ſteri ſze zdaj loucsim SŠ 1796, 6; sterim Cslovik more vüzdo polositi SM 1747, 96; Sterim Apoſtolom ſze je i ſzkázao KŠ 1754, 112; Za stere bodo te molili SM 1747, 95; kaj csi bi ſteri ſzpadno SIZ 1807, 14
I. ozir. zaim.
1. kateri, ki: Drügi zrok, ſterie nei naiménſi TF 1715, 5; Ki vszáko ſztvári nyé sivleinye dáva, ſteri da kermo neimoi sivini ABC 1725, A6a; Bojdi dika Bougi ſteri vſze vodi KŠ 1754, 264; Boug je pravicsen Szodecz, ſteri louna to dobro KMK 1780, 5; nej nám trbej táksega kejpa gori vzéti, ſteri ſze nám ne priſztája KM 1790, 20; Grêh je ta moja nevola, Steri mi ſzrdcze ſztrási BRM 1823, 9; szam premiszlo on haszek, steri sze zná szpraviti KOJ 1833, V; szo szvoj szlóki jezik obogatili, steri je lih vu pszüvanyi premo'sen bio KOJ 1848, 8; more eden glasznik bidti, steri ali jedino sztoji AIN 1876, 7; Mesárski pes, šteri bojéča teléta goni AI 1878, 8; cslovecsa moudróſzt, ſtera znatúre pohája TF 1715, 3; po nenávednoſzti, ſtera vu nyih jeſzte SM 1747, 7; Szpomenisze ſztvoie dobroute, stera je bila SM 1747, 93; miloſcse, Stera je obilno razisla na náſz KŠ 1771, 574; modrouſzt, ſtera vkaniti nemore KMK 1780, 5; rejcstá, Stera mi bojazen dá BKM 1789, 14; pomoucs meti, stera bode pouleg nyega SIZ 1807, 5; Telou moje, Stero je za váſz dáno TF 1715, 40; ſzerczu, stero ta nebeſzka iscse SM 1747, 91; popejvanye, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája BKM 1789, 7b; 'ſivlejnyem, ſtero je veſz ſzvejt premoglo KM 1796, 10; czvejtje, Stero hitro zraſzté SŠ 1796, 10; Vogleja je prvo bilou, stero je melo szpoznati KOJ 1848, 4; drêvo, stero prineszé szád TA 1848, 3; sze dête, stero je pol leta sztaro AI 1875, kaz. br. 7; Dühá, po ſteroga miloſchi vörjemo TF 1715, 27; ſztvár, ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; katechiſmus, kſteromi ſze je priverglo TF 1715, 9; Cslovik, steromi greihe ne racsuna SM 1747, 95; oszoba je ona, k-steroj ta prva gucsi AIN 1876, 16; katechiſmus, Steroga offerüjem TF 1715, 9; vecsnoga blasenſztva, steroga ſzem ſzpravil SM 1747, 83; pleva, stero veter raznoſzi SM 1747, 92; miloscſo, stero davas SM 1747, 90; nébo, vſtero je Kriſztus gori vzéti KŠ 1754, 112; ſzin, vſterom ſzeje ſzpunila TF 1715, 38; Po sterom dugoványi ſzo zgübili SM 1747, 51; 'zivlejnye, vſterom je on 'ziveo KŠ 1754, 106; reicſi, po ſteroi poſztánete TF 1715, 8; pout, po steroi bodes hodil SM 1747, 96; materno rejcs, vſteroj ſzo ſze poroudili KŠ 1771, A6a; pays, zsterim vgaſziti morete SM 1747, 27; moucs, ſz-ſterov ſze nescsejo KŠ 1754, 194; ſzſterov merov bodte vi merili KŠ 1771, 113; Ár, ſterom ſoudbom ſzoudite, ſztiſztom bodete ſzodjeni KŠ 1771, 21; Po ſzkrblivoſzti, z-ſterom ti vsza ravnas KM 1783, 25; Jezik, z-sterim vadlüjemo KOJ 1833, XI; Pannonii, z-sterov szo ládali KOJ 1848, 7; nyim Timotheuſa i Epafrodituſa posle, ſteriva nyim preporácsa KŠ 1771, 590; od Szrbie i Csarnegore poglavnikov, steriva národa tüdi szlovenszki jezik gucsita AI 1875, kaz. br. 3; Otsa i Szin, od Steriva vö ſzhája KŠ 1754, 123; Od ſzrditoſzti i düsne vejſzti, ſterivi je doli ftisao KŠ 1754, 116; ti ſzi nepriatel vszeim tisztim, ſteri hüdo delajo ABC 1725, A7b; grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; Vi, ſteri ſzte okrſztseni KŠ 1754, 266; i malo ji je, ſteri jo nájdejo KŠ 1771, 22; nepriatele moie, sterie doſzta SM 1747, 95; prilik, ſz-ſteri necſiſztoucſa ſzhája KŠ 1754, 47; Sterih düſe pa ido KMS 1780, B2b; vnogi ſzo znáſz, ſterim nyihovo vreime nepernáſſa TF 1715, 7; Ti trüdni, ſtere i delo Te'zi KŠ 1754, 261; nevoul, ſtere i mi trpimo KŠ 1771, 529; ricsi; vu ſteri ſze zvelicsas ti KŠ 1771, 376; Pri ſterih eto nájdes BKM 1789, 5; garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI; moje greihe, ſterimi ſze odpüſzti TF 1715, 46; grehe ſterimi ſzem tebé zbantüval ABC 1725, A5b; med ſterimi ſze Bo'za rejcs gláſzi KŠ 1754, 129
2. za izražanje pripadnosti lastnine: Stero je tou blágo KŠ 1754, 132; de drevo, steroga liſztje ne povéhne SM 1747, 92; Kriſztus, ſz-ſteroga ranami ſzmo ozdravili KŠ 1754, 109; Za toga volo i mi, od ſteroga dnéva ſzmo csüli KŠ 1771, 603; krvi preleanya, stere czeina je tak drága SM 1747, 61; ſztvár, ſtere czeina je tak drága SM 1747, 61; Márie zſtere je porodjen Jezus KŠ 1771, 5
3. kdor: A ſteri pak ne vörje TF 1715, 45; kaj vſzáki, ſteri ſze ſzrdi na brata ſzvojega KŠ 1771, 15; Steri kaj hüdoga ſzprſzéganyem obecse KŠ 1754, 18; I vſzáki, ſteri csüje ete moje ricsi KŠ 1771, 23
4. kar: Za ſtera vſza jeſz nyemi hválo dávati morem KŠ 1754, 86; Da ſzküſzite, ſtera ſze razlocsávajo KŠ 1771, 592; nazvejſztita Ivani, ſtera csüjeta KŠ 1771, 35
II. poljub. zaim. izraža nedoločeno, poljubno osebo, stvar: Steri poszlavec na dugo vrêmen vöosztáne AI 1875, kaz. br. 3; ſteri Szlepoſzti oslátati nemorejo TF 1715, 4; Stere ſztvorjene ſztvári Bo'se ſzo vrejdne KMK 1780, 9; Stera szo govorênya tále razlocsávajôcsa znaménya AIN 1876, 8; Sterih pamet je témna poſztánola SM 1747, 7; Od ſteri ſze zdaj loucsim SŠ 1796, 6; sterim Cslovik more vüzdo polositi SM 1747, 96; Sterim Apoſtolom ſze je i ſzkázao KŠ 1754, 112; Za stere bodo te molili SM 1747, 95; kaj csi bi ſteri ſzpadno SIZ 1807, 14
Prekmurski
štò tudi štòj koga
I. vpraš. zaim. kdo: Sto da je Kriſtus TF 1715, 37; Sto hocse tebi vpékli zahváliti ABC 1725; Sto je pa, steri te ſzveit premága SM 1747, 2; Sto je Sz. Mat. czérkvi gláva KŠ 1754, 131; Sto je ſztvouro KMK 1780, 9; Jeli ſze je ſtoj povrno taki po Kriſztuſſovoj ſzmrti KM 1796, 111; ali sto zná KOJ 1833, IIII; Što bi mogo poznati vse stvári AI 1878, 4; Što je te nájčverstnejši málar BJ 1886, 8; Od koga ſze je K. poprijao KŠ 1754, 107; Za koga volo je eta vſza Kriſztus trpo KŠ 1754, 114; koga kejp je ete i napiſzek KŠ 1771, 73; i komi je ſzpravo KŠ 1754, 114; koga mené právijo lidjé biti ſziná cslovecsega KŠ 1771, 54; Koga ne ſzmejmo vmoriti KŠ 1754, 35; Kágda ino po kom ſze vüpas TF 1715, 37; Po kom vadlüje Katolitsánſzki krſztsenik Sz. Trojſztvo KMK 1780, 8; ſzinovje vaſi pokom je bodo metali KŠ 1771, 39; Kagda ino pokom ſze vupas SM 1747, 38; Vukom ſztoi tákſe ſzkvarjenye Csloveka SM 1747, 7
II. ozir. zaim. kdor, kateri: Što niti pokrivátjega opeka niti deskič nezmore, on pokrije BJ 1886, 7; eden bogat cslovik, koga imé je Jo'zef KŠ 1771, 96; Boug! od koga ſzhájajo vſza dobra dela KM 1783, 1; Koga ſze vel’koj zmosnoſzti, Vſzáko koleno nanizi BKM 1789, 5; Ár ſzi ti nei taksi Bogh, komi bisze hüdo delo dopadnolo ABC 1725, A7b; Goſzpoud, komi boidi Dika SM 1747, 31; Ocsé naſega, Komi bojdi dika na veki veke KŠ 1771, 557; Komi bojdi hvála KM 1783, 6; Boug, komi bojdi dika BKM 1789, 8; Zvolili szo szi tak Akmosa, komi szo priszégnoli KOJ 1848, 7; Bôg – o, komi düh moj áldüje KAJ 1848, 8; Bôg, komi bi sze nevernoszt dopádnola TA 1848, 5; Komi szrcé boli, on more delati AI 1875, kaz. br. 7; hüdouba moja, koga je ſztvorila dobrouta tvoja KM 1783, 38; Naj poglavnik 'zitka, Koga je Boug nám poszlao BKM 1789, 12; Ti, vu kom jedinom polo'zim vüpanye KAJ 1848, 336; Da bi nám dáo Boug Sziná, Vkom bi mogli 'ziveti KŠ 1754, 251; Szin moj, vkom ſze mi je dopadnolo KŠ 1771, 10; Boug, Vu kom 'sivémo KM 1783, 8; Kaj 'znyega ſzemena ſzhája, V-kom vſze blagoſzlov pohája BRM 1823, 2
III. nedol. zaim. kdo: kaj csi ſto neſcse delati, naj ni ne jej KŠ 1771, 630; Csi bi ſze pa ſto najso, ki bi eto delo zácso grajati BKM 1789, 8b; Ali mogôcse bode sto pitao BRM 1823, II; ali sto zná, csi ona v-dobre gobe szkresena KOJ 1833, IIII; Za toga zroka csi stoj zazvediti 'zelê AI 1875, kaz. br. 6; Csi je pa gli nej gori djano, komi je piſzani KŠ 1771, 715; oroſzlány, ino iſcſe, koga bi mogel poſreiti SM 1747, 25; nej z-kem sze szvajüvati KOJ 1845, 10; Od grejhov ſze lejhko zdr'zi, od koga bole eden krſztsenik KŠ 1754, 69; od koga bole je miloscsa Bo'za i dár raziſao KŠ 1771, 458; ſcsé kaj prebránoga meti, od koga bole vsze Goſzpodé Goſzpoudi je nej priétno kak ſté popejvanye BKM 1789, 7b
I. vpraš. zaim. kdo: Sto da je Kriſtus TF 1715, 37; Sto hocse tebi vpékli zahváliti ABC 1725; Sto je pa, steri te ſzveit premága SM 1747, 2; Sto je Sz. Mat. czérkvi gláva KŠ 1754, 131; Sto je ſztvouro KMK 1780, 9; Jeli ſze je ſtoj povrno taki po Kriſztuſſovoj ſzmrti KM 1796, 111; ali sto zná KOJ 1833, IIII; Što bi mogo poznati vse stvári AI 1878, 4; Što je te nájčverstnejši málar BJ 1886, 8; Od koga ſze je K. poprijao KŠ 1754, 107; Za koga volo je eta vſza Kriſztus trpo KŠ 1754, 114; koga kejp je ete i napiſzek KŠ 1771, 73; i komi je ſzpravo KŠ 1754, 114; koga mené právijo lidjé biti ſziná cslovecsega KŠ 1771, 54; Koga ne ſzmejmo vmoriti KŠ 1754, 35; Kágda ino po kom ſze vüpas TF 1715, 37; Po kom vadlüje Katolitsánſzki krſztsenik Sz. Trojſztvo KMK 1780, 8; ſzinovje vaſi pokom je bodo metali KŠ 1771, 39; Kagda ino pokom ſze vupas SM 1747, 38; Vukom ſztoi tákſe ſzkvarjenye Csloveka SM 1747, 7
II. ozir. zaim. kdor, kateri: Što niti pokrivátjega opeka niti deskič nezmore, on pokrije BJ 1886, 7; eden bogat cslovik, koga imé je Jo'zef KŠ 1771, 96; Boug! od koga ſzhájajo vſza dobra dela KM 1783, 1; Koga ſze vel’koj zmosnoſzti, Vſzáko koleno nanizi BKM 1789, 5; Ár ſzi ti nei taksi Bogh, komi bisze hüdo delo dopadnolo ABC 1725, A7b; Goſzpoud, komi boidi Dika SM 1747, 31; Ocsé naſega, Komi bojdi dika na veki veke KŠ 1771, 557; Komi bojdi hvála KM 1783, 6; Boug, komi bojdi dika BKM 1789, 8; Zvolili szo szi tak Akmosa, komi szo priszégnoli KOJ 1848, 7; Bôg – o, komi düh moj áldüje KAJ 1848, 8; Bôg, komi bi sze nevernoszt dopádnola TA 1848, 5; Komi szrcé boli, on more delati AI 1875, kaz. br. 7; hüdouba moja, koga je ſztvorila dobrouta tvoja KM 1783, 38; Naj poglavnik 'zitka, Koga je Boug nám poszlao BKM 1789, 12; Ti, vu kom jedinom polo'zim vüpanye KAJ 1848, 336; Da bi nám dáo Boug Sziná, Vkom bi mogli 'ziveti KŠ 1754, 251; Szin moj, vkom ſze mi je dopadnolo KŠ 1771, 10; Boug, Vu kom 'sivémo KM 1783, 8; Kaj 'znyega ſzemena ſzhája, V-kom vſze blagoſzlov pohája BRM 1823, 2
III. nedol. zaim. kdo: kaj csi ſto neſcse delati, naj ni ne jej KŠ 1771, 630; Csi bi ſze pa ſto najso, ki bi eto delo zácso grajati BKM 1789, 8b; Ali mogôcse bode sto pitao BRM 1823, II; ali sto zná, csi ona v-dobre gobe szkresena KOJ 1833, IIII; Za toga zroka csi stoj zazvediti 'zelê AI 1875, kaz. br. 6; Csi je pa gli nej gori djano, komi je piſzani KŠ 1771, 715; oroſzlány, ino iſcſe, koga bi mogel poſreiti SM 1747, 25; nej z-kem sze szvajüvati KOJ 1845, 10; Od grejhov ſze lejhko zdr'zi, od koga bole eden krſztsenik KŠ 1754, 69; od koga bole je miloscsa Bo'za i dár raziſao KŠ 1771, 458; ſcsé kaj prebránoga meti, od koga bole vsze Goſzpodé Goſzpoudi je nej priétno kak ſté popejvanye BKM 1789, 7b
Vorenc
taisti zaim., F53, acroasis, tuiſtu poſluſhanîe; aesculeus, kar je od taiſtiga driveſſa; ceromaticus, s'taiſtem oliam pomaẛan; eodem loci, ravnu na taiſtim meiſti; focaneus palmes, taiſti verſhizhek v'mei dvéma mladizama na vinṡki tarti; illius, nîega, nîegova, nîegovu, tegajſtiga; ipse, ipsa, ipsum, on , ona, tujstu; memphicus, is taiſtiga, ali od taiſtiga méſta; monopola, kateri li ſam enu blagu na ſe perpravi, inu tuiſtu predaja; quisnam homo? kateri je vſai taiſti zhlovik; sequester, -ra, -rum, tuiſtu blagú, kateru ſe ṡahrani, ali kam poloṡhy, ṡa kateru je pravda; prim. tajsti
Svetokriški
tast -a m tast: na fraj ceſto ſede, kir nje Taſt im. ed. je imel pojti ǀ on je paſſil ouze ſvojga taſta rod. ed. Jethtro ǀ ona pak hitru poshle Taſtu daj. ed. pokaſat te try ſaſtave ǀ n'hozhe vezh per ſvojmu Taſtu daj. ed. labanu prebivat ǀ Ona pak ga nezh neshtima, taſta tož. ed., inu taszho sashpotuje
Prekmurski
tè tà tò določni člen ta: da te pekléni Vrág obláſzti nad menom ne bodo mogli vzéti TF 1715, 46; ali ſztiſzne ſzvoje lampe te cseden KŠ 1754, 58; ár te pravicsen bode zvöre 'zivo KŠ 1771, 562; Te ſzvejt je meni za niko BKM 1789, 15; da ſze je te pojbár ſzám nej geno KM 1790, 18; Tálov: te trétyi vcsi KOJ 1833, 1; tou naj právi te nájsztarejsi szám KOJ 1845, 25; kako te Evangelium toga méra goniti bote perprávleni SM 1747, 27; zla'zmi potrdjávati toga obto'zenoga neſzrecso KŠ 1754, 54; Pride Kriſztus tretics, Kſzmrti toga csloveka BKM 1789, 19; Nedai tomu Satanu oblaſzti nad nyim vzéti SM 1747, 63; ki ſzo nei pokorni tomi Evangeliomi SM 1747, 15; Tomi nepobo'znomi právi Boug KŠ 1754, 17; i dvojécsi eden ktomi drügomi je velo KŠ 1771, 345; Eden brat právi ktomi drügomi KAJ 1870, 170; vu tiszti mesztaj eden tomi ovomi prôti sztoji AI 1875, br. 1, 2; To Diko ſzamo, ali te ſitek vekivecsni SM 1747, 37; liſztá Toga prvoga piſe z-Babilonie KŠ 1771, 701; Bougi, Szvojim knám na te ſzvejt priſeſztyem BKM 1789, 35; i to dejte je te véksi falat tá dalou nyemi KM 1790, 44; Keliko dni je ſztvárjao Boug te ſzvejt KM 1796, 3; Jezik, z-sterim toga Krisztusa vadlüjemo KOJ 1833, XI; pokrêpi toga pravicsnoga TA 1848, 6; Kai znamenüje vtom kerſzti ta voda TF 1715, 33; ino oblecseni ſztem perſznim ſelezom te pravde SM 1747, 27; ki ſzi ſze ti nad tim nevolnim Cslovekom zopet ſzmiluval SM 1747, 51; Drüga oszoba je ona, k-steroj ta prva gucsi AIN 1876, 16; Tou je ta vſze miloſche puna TF 1715, 32; Ka je ta drüga Bo'sánſzka Perſona cslovekom poſztánola KMK 1780, 5; Ar ſze je ta Rejcs popriéla BKM 1789, 20; Kak je ta prva, i druga ſzenya KM 1796, 26; Trétja je pa ta vekivecsna ſzmrt SŠ 1796, 13; niti ta Szlovenscsina je nej bila práva BRM 1823, II; Ta prva persóna vno'sinszkoga racsúna KOJ 1833, 87; Ta edna kotriga je rávno tak potrêbna, kak ta drüga KAJ 1870, 30; kak ta mláda deca od nôcsi AI 1875, kaz. br. 7; I be'zi na ſzmrt te kacse BKM 1789, 20; Koterie haſzen te reicſi Amen TF 1715, 31; i hválimo ſze po vüpanyi od te priſeſzne Dike SM 1747, 18; Steri zbije Otſo ſzte ſzmrti ſzmrtyov ſze naj vmori KŠ 1754, 32; te csetvére vodé iména ſzo eta KM 1796, 5; Trucz toi ſztároi kacſi SM 1747, 76; erko je toj divojki KŠ 1754, 45; i dána je toj devojki KŠ 1771, 48; To prvo iſztina rejcs ſzam vcsino od vſzega KŠ 1771, 341; To moucs Evangeliomſzko je nám vö vjavo BKM 1789, 5; V-to prednyejso persóno KOJ 1833, 138; ſzmo po kerſzti pokopani vtoi ſzmerti TF 1715, 33; ako hocſes dugo siv biti na toi zemli SM 1747, 45; da ti ne zgines vutoi nevernoſzti SM 1747, 82; Liki vtoj deſzétoj je toga proprietyá prepovejdano KŠ 1754, 60; vtoj ménsoj Káni je z-csüdom potrdjeno SIZ 1807, 26; nad touv 'senſzkov, jáko radüvao SIZ 1807, 7; cſiniti reics Bosja ſztov vodouv navküpe TF 1715, 32; Anni je bole szpadnolo to ménse jaboko KAJ 1870, 18; To drügo je pa eto KŠ 1771, A2b; Tou vsze dugo ne trpi BKM 1789, 15; reics, kaibi ona kako nikákſa moucs toga zvelicſanya preſzveitila TF 1715, 3; Toga Recſenya naipoglaviteiſe Jedro SM 1747, 32; Jesus, je zapovedal nám predgati tomi luſztvi SM 1747, 15; Bojdi dika Tomi szvétomi Trojſztvi BKM 1789, 14; bodo terpeli, to vekivecsno ſzkvárjenye SM 1747, 15; Poberte gori to oſztányeno drtinye KŠ 1754, 53; tak i za to drügo hválo dati KŠ 1771, A2a; Boug ſteri louna to dobro KMK 1780, 5; Vſzáka dr'sina bi rada mejla to náj bougse KM 1790, 86; Zato ti hüdi ne oſztaneio vu ſzodbi SM 1747, 92; Blá'zeni ſzo ti miloſztivni KŠ 1754, 41; Tiſztári ſzo ga pod cslovecsem obrázom kázali KŠ 1771, 2 (Blb); tej ſzo ki poſzlüſajo KŠ 1771, 193; kaj ti pobo'sni csákajo SIZ 1807, 8; da ti csednejsi bodo zagovárjali KOJ 1833, VI; Csi sze nescsejo povrnôti ti neverni TA 1848, 6; Geto i te nebeszke fticze dicſijo BKM 1789, 5b; Kakda ſzo obhodile te 'ſenſzke pri grobi KM 1796, 113; Grammatikami, med sterimi szo sze mi te edne KOJ 1833, IIII; Nistere sztvaré hodijo, te drüge szkácsejo KAJ 1870, 10; Ovakse ſztvári ta dühovna KŠ 1754, 60; i ta ſzlejdnya csloveka tiſztoga ſzo huſa od prvi KŠ 1771, 41; ali ti hüdi pout preide SM 1747, 92; i ne ſztoupa na pout teh greisnikov SM 1747, 25; Tih mertvi gori ſztánenye SM 1747, 37; Stera ſze za tej naprej zracsúnani ſtiri zrokov volo doprneſzé KŠ 1754, 18; Ka je tejh toliki grejhov zrok KŠ 1754, 44; Szpoumente ſze pa ſzti prvi dnévov KŠ 1771, 689; Naj tih vörnih nyih Düſe na 'sitek vekivecsni hráni KMK 1780, 62; Ti gizdávi nyih mislejnya Je razszpüszto BKM 1789, 16; Od ti drügi Apoſtolov KM 1796, 131; peszmi, stere szo szti sztári piszm vküp pobráne SŠ 1796, 1; Dr'zánye ti knig BRM 1823, V; Szpômenek ti preminôcsi KAJ 1848, VIII; Fundaj hüdôbo ti neverni TA 1848, 6; ſteri dá hráno tim mládim vranicſom TF 1715, 47; ino hráno tim mládim vranicsom ABC 1725, A6a; poſzlal na predganye tem vlovlenim SM 1747, 11; I tim hüdobnim ſzmo du'zni pokorni biti KŠ 1754, 34; i tim ſzedécsim vu dr'zéli je ſzvetloſzt zisla KŠ 1771, 12; Szrecso tim tvojim vernim BRM 1823, 37; Z-káksimi recsmi je potrejbno tim Sztarisinom proſziti SIZ 1807, 3; Tim Ocsákom obecsani BRM 1823, 2; ſegnávas te pravicsne ABC 1725, A8a; merkamo Ta naprej hodécsa dugovanya SM 1747, 37; na kaſtigo te krivcze zvati KŠ 1754, 18; Csáſzi Boug du'ze 'zivé te hüde KŠ 1754, 34; je zvao te moudre KŠ 1771, 7; Dopüſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780 KMS 1780, Ab(2); Ár on lübi te práve BKM 1789, 16; Peſzmi na te prednyejse Szvétke BRM 1823, V; te mále pomágajoucsi áldov KOJ 1833, IIII; Ki postüje te bogábojécse TA 1848, 11; Ino té grejh ſze escse pri ti preporodjeni gori nájde KŠ 1754, 72; Vti prvi knigaj BKM 1789, 3b; vti veliki brgáj od trüda nê szo mogli prbivati AI 1875, kaz. br. 3; Na kój more merkati v-stenyé pri tê znaményaj AIN 1876, 8; ſze prikáse zNebéſz, ſztemi Angelmi SM 1747, 15; napunilo ſze je goſztüvanye ſztimi ſzedécsimi KŠ 1771, 72; Té vſze ſze nahájajo med timi Peſzmami BRM 1823, II; med timi gôszti bregáj nemrejo bidti AI 1875, kaz. br. 3
Prekmurski
trápiti -im nedov. mučiti: Ah ka bi on, ſteo trpeti, Tejlo ſzvoje trápiti KM 1783, 300; Kâ je z-márnov dikov Nôroszt szrdcze trápiti KAJ 1848, 26; gda szvoj 'sivot v-püsztini z-posztom trápis KOJ 1845, 125; záto je trápo nyé vdárecz TA 1848, 88; trápila je ona (Judita) ſzvoje tejlo KM 1796, 72; tejla ſzvoja ſzo trápili KM 1783, 217
Svetokriški
ubog -a prid. ubog, reven: Pride k'tebi uni vbogi im. ed. m dol. delauz ǀ ena vboga im. ed. ž Vduva ga je proſsila ǀ Meni ſe ſmila taista uboga im. ed. ž Mati ǀ obeniga ſe neshonai, ni vboſiga rod. ed. m, ni bogatiga ǀ kadar bi en mogozhen krajl, ali Ceſar sa suojo Nevesto isvolil eno dekilzo niskiga, inu vbogiga rod. ed. m ſtanu ǀ ne ſpumnite na isvelizheine vashe vboge rod. ed. ž dushe ǀ je bil neuſmilen prutu timu vbogimu daj. ed. m Lazaruſu ǀ ona shenka to semlo eni vbogi daj. ed. ž zerkvi ǀ sa volo taiſtih rezhy, katere ſe bodo godile tej ubogi daj. ed. ž dushi ob taiſti posledni uri ǀ Gdu bi mogal vervat, de prevelika obilnoſt zhloveka ubogiga tož. ed. m ži. ſturj ǀ proſſi, inu moli sa mene vbogia tož. ed. m ži. greshnika ǀ je proſsila sa suojo vbogo tož. ed. ž slahto ǀ de bi ſe zhes nje ubogo tož. ed. ž, inu potrebno shlahto vſmilil ǀ to ubogo tož. ed. ž dusho po ſili poshreiti hozheo ǀ ozha Nebeshki je bil oshenil suojga Ediniga ſijnu s'to vbogo or. ed. ž, inu nisko Navesto zhloveske nature ǀ Se meni ſmilio ty vbogi im. mn. m ludje ǀ ti ubogi im. mn. m ſtarishi sò perſileni ſa tiga urshoha volo perpuſtit ǀ ty vboſi im. mn. m ludje, ſo milu klagovali, inu zagovali ǀ nej ſo bogate, ampak uboge im. mn. ž ǀ Kateru skuſio te vboge im. mn. ž, inu sapushene vuduve ǀ en odertnik teh vboſih rod. mn. ſirotiz ǀ on je hotel vſeti blagu teh vbosih rod. mn. vudoviz, inu ſirotiz ǀ je vidil ohernike, odertnike teh vboſyh rod. mn. ludy ǀ teh vbosyh rod. mn. ludy pravizo nej ſo hoteli poshlushat ǀ Kar imajo je put, in Kry teh vbogih rod. mn. ſirotiz ǀ pijesh Krij teh vbogijh rod. mn. ſirotiz ǀ vus zhaſs kateri ima oberne k'shkodi nashih vbogoh rod. mn. dush ǀ lete restala tem vboſem daj. mn. Jetnikom ǀ zhe sa Boshio volo vbosim daj. mn. petlerjom yh daste ǀ pomagaite tedaj taiſtem vbogem daj. mn. dusham vun is viz ǀ velike almoshne je poshilal vbogim daj. mn. Duhounim ǀ tem ubogem daj. mn. dusham pomaga is viz ǀ bo sa te vboge tož. mn. m greshnike proſsila ǀ ſe zhes taistu usdigne ta neuſmilena lakota, inu hozhe uboge tož. mn. m, inu bogate sadavit ǀ te vboge tož. mn. ž vduve, inu ſirote je darl presež.> de bi ta prelepa Ariadna v' mej vſimy, tiga ner vbogiga tož. ed. m ži. sa Shenina isvolila ubogi m ubožec, siromak: ta vbogi im. ed. bo rekal, jeſt nepremorim almoshno dati ǀ bo en ſam glaſh frishne vuode enimu ubogimu daj. ed. shejnimu dal ǀ timu vboſimu daj. ed. drofftine je bil odpovedal ǀ en bogat Mosh je temu vbogimu daj. ed. eno ouzo vſel ǀ Kadar vidish tiga vboſiga tož. ed. ǀ Ty vbogi im. mn. tudi nemorio ſe sgovorit, aku Bogu neshlushio ǀ taku tij vboſi im. mn., kakor tij bogati, taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ samerkajte vy bogati, inu vbosi im. mn. ǀ enij na ſvetu ſo vboſy im. mn., drugi bogati ǀ dolge teh vboſih rod. mn. je naſe vſela ǀ Polnuzh pomeni ta reuni ſtan teh vbogih rod. mn. ǀ s'vbogih rod. mn. v'duhu, bogati s'shazhmy Nebeſhkimy imamo postati ǀ ony pak uſe ſo tem vboſim daj. mn. reſtalali ǀ kar ſe tem vboſem daj. mn. dà, v' Nebeſſih skrajnenu ſe najde ǀ radi tem uboſym daj. mn. almosno podelite ǀ aku bodò tem vbosym daj. mn. almoshno dali ǀ Daite almoshno vy bogati tem uboſim daj. mn. ǀ skuſi mirakel je bil celle spet ſturil, inu tem vboſym daj. mn. resdelil ǀ Gospojska bi pravizo tardila taku tem bogatem, kakor tem vbosim daj. mn. ǀ miloſt pruti tem vbſem daj. mn. ǀ je ſapovedal laſtnu blagu predati, inu v'boſem daj. mn. dati ǀ Kadar Bug bi tebi bil sapovedal vſe tuoje blagu v'ubosim daj. mn. dati ǀ je terbej de tem vbogim daj. mn. almoshno dash ǀ je bil vſmilen pruti tem vbogem daj. mn. ǀ de glih edn veliku almoſsne da vbogijm daj. mn. ǀ tem bogatem prepovej ohernio, tem vbogom daj. mn. pak lenobo ǀ ſmeram nepuſtj vboge tož. mn., inu bogate ǀ ble shelish s'krajly, inu Firshti ſpati, inu pozhivat, kakor pak s'temy ubogimy or. mn. → bog2
Svetokriški
umreti umrjem dov. umreti: Jeſt videm de morem umreti nedol., de ſi lih nerad ǀ je bil k' ſmerti obſojen, inu je mogal umreiti nedol. ǀ per katerimu ta tatvina ſe najde, on ima umrejti nedol. ǀ Sabſtoin ſe je troshtat dobru vmrèti nedol., kadar edn v'grehoh shivi ǀ rajshi hozhe vumrèti nedol., kakor greh dopernesti ǀ Kaj ſe boysh od lakote vmreti nedol. ǀ vſi ſo imeli od lakoti vmrejti nedol. ǀ rajshi ſo hoteli na tiſtem mejſti vumrejti nedol. ǀ ſe ſo bali od lakote umrèti nedol. ǀ pres Spuvidi, inu Mashnika more vmreiti nedol. ǀ ſo skorej od lakoti imeli vmrejtij nedol. ǀ Iest taKu shivim, KaKor de bi ſledno uro imel vmret nedol. ǀ telu more enkrat umereti nedol. ǀ na krishu shpotlivu vmereiti nedol. ǀ Po ſili umeriem 1. ed., inu nevejm, kam pujdem ǀ vmeriesh 2. ed., inu de vekoma ſe fardamash ǀ Edn mej tima dvema umerje 3. ed. ǀ na te beſsede vmerje 3. ed., inu do vekoma Nebu sgubij ǀ kadar ym shena umerie 3. ed. ǀ Ie shivil kakor ena nepametna shivina, vmerie 3. ed. tudi kakor shivina ǀ vumerje 3. ed. Ceſar ǀ umarje 3. ed., ter hudizhy v'ta peklenski ogin ſo ga pokopali ǀ kadar en priatel vumarie 3. ed. ǀ vumarje 3. ed., nje truplu gori de nejo ǀ Vmarie 3. ed. en Firsht, Syn poerba deshelo ǀ kakor eden shiui, taku tudi vmarje 3. ed. ǀ ozhy ſapre, inu v'marie 3. ed. ǀ ta isvoleni neumerje +3. ed. taku dolgu, dokler na semli ſi nesashlushi Krono od vekoma njemu perprauleno ǀ de od lakoti neumerjemo +1. mn. ǀ Greshniki, inu grehinze shivè Kakor ta nepametna shivina, taku tudi vumerjo 3. mn. ǀ vmerjo 3. mn., inu do vekoma ſo fardamani ǀ kadar vmerjò 3. mn., takrat glava ym doli omahne ǀ de nikuli neumerjo +3. mn. ǀ en bogat Goſpud je umerl del. ed. m ǀ ga peko dokler je bil vmerl del. ed. m ǀ seneca raijshi bi bil vumerl, kakor pak de bi bil kaj nespodobniga doperneſel del. ed. m ǀ v'mej katerimi je bil tudi vmer del. ed. m Aron, Mojſes, inu njega ſeſtra Maria ǀ de bi neumerl +del. ed. m s' to vezhno ſmertio ǀ kadar njegova Ceſariza je bila umerla del. ed. ž ǀ Danaſs bosh vmerla del. ed. ž ǀ Vna je vumerla del. ed. ž v' nje narlepshi mladoſti ǀ je bila ob otroKa prishla, inu tudi ona vmerlaj del. ed. ž inu ſvojga ozhetaje bil pustil od laKoti vmrèti ǀ oſsem, inu dvajſeti taushent pershon Moshkih inu shenkih vkupaj je bilu vmerlu del. ed. s ǀ s' naglo ſmertio ſta bila umerla del. dv. m ǀ perva dua nje Mosha Judava Syna ſta bila vmerla del. dv. m ǀ Dohtary ſo djali de bodo v' kratkem umerli del. mn. m ǀ malu je mankalu de od ſtraha nej ſo vmerli del. mn. m ǀ s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli del. mn. m ǀ Dushe katere bres ſmertniga greha ſo umerle del. mn. ž V zgledu Kakor ſe rodimo, sazhnemo umreti je glagol napačno rabljen namesto → umirati.
Svetokriški
uživati -am nedov. 1. uživati: od lushtau tiga meſsa ſe lozhiti, katere s'mladiga je bil navajen vshivat nedol. ǀ sazhne miſlit koku bi mogal Nebeſsa vſhivat nedol. ǀ y nej perpushenu oblizhe Boshie, inu nebesku veſſelje ushivat nedol. ǀ Boshje oblizhe gledat, inu uſhivat nedol. ǀ rajſhi hozheo do vekoma v'pakli goreti, Kakor v'Nebeſsih Oblizhe Boshje vshiuati nedol. ǀ Zhistost sa lon bo imela tu lepu oblizhe Boshje do vekoma vſhivati nedol. ǀ de bi neshelil dosezhi, inu vshivati nedol. v' nebeſſih erbiszhino tiga vezhniga pozhitka ǀ sdaj pujdesh ushivat namen. s'mano reid te nebeſke troshte ǀ de bi tebi sadubil blagu, kateru sdaj ushivash 2. ed. ǀ s'enu maihinn blaga, kateru en kratik zhaſs vshivash 2. ed. ǀ ta kateri ushiua 3. ed. te troshte Nebeſke ǀ sdaj vshe v' nebeſſih ſe veſſeli, inu oblizhe Boshie vshiva 3. ed. ǀ rada per pokoiu vshiua 3. ed. skuſi ſveto molitvo ǀ kar v' dolini teh ſolſſ ushivamo 1. mn. je sa to nepametno shivino, inu sa nashe truplu ſtuarienu ǀ kaj my maramo, de li tudi my vshivamo 1. mn. ǀ vy tam gori vſhivate 2. mn. taiste Nebeſshke troshte ǀ kadar pak te posvetne lushte, inu kratke zhaſse vshivate 2. mn. ǀ nashe blagu ushivate 2. mn., po nashih grobah hodite ǀ sdaj obilnu Nebeſhku krajlevſtvu vshivaio 3. mn. ǀ vashe blagu erby ushivaio 3. mn., inu na vas nespolnio ǀ vshivaj vel. 2. ed. nje lepoto de ſi lih Bug je prepovedal ǀ Vshivaimo vel. 1. mn. lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi ǀ Jeſt ſim ner poprei nye lepoto vshival del. ed. m ǀ Vſe kar ſim na ſvejtu ushival del. ed. m, kakor de pi s'ozhmy trenil je preshlu ǀ je vſhival del. ed. m ta ſvejt ǀ debi vſhiual del. ed. m ſvojo lubo ǀ leta tiza de bi od bliſi ushivala del. ed. ž tu rumenu ſonze je taku viſſoku letela ǀ ona bo tvoje blagu vshivala del. ed. ž ǀ de bi vekoma Nebeshku veſſelje neushivala +del. ed. ž ǀ do vekoma bodo vshivali del. mn. m te troshte nebeske ǀ bomo ushivali del. mn. m mladoſt bres ſtaroſti ǀ drugi bodo taistu krivizhnu ſpraulenu blagu tuoje vshiuali del. mn. m ǀ bodo oblizhe Boshje vſhivali del. mn. m ǀ de budemo prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale del. mn. ž ǀ do vekoma oblizhe Boshje bodo ushivale del. mn. ž 2. zauživati: vij raijshi hozhete dellat, koppat, inu orat, kakor pak te dobre, inu slatke shpishe vſhiuat nedol. ǀ Nej hotel v'hisho pojti vshiuat namen. taiste perpraulene spishe ǀ obena spisha nepride na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal, kruh, vinu, meſsu, sozhiuie, inu vſe tu kar vſhivate 2. mn., Bug vam poſhle ǀ ony v' tem zhaſſi mleku od nyh vshivaio 3. mn. ǀ Vshivaj vel. 2. ed. tedaj po goſtem leto arznio ǀ po goſtim andohtlivu vshivai vel. 2. ed. leto Boshjo arznio Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ Pridite, inu vshivaite vel. 2. mn. Moje Svetu Reshnu Telu ǀ je te shpishe veliku lejt vſhival del. ed. m ǀ kadar bi on bjl imel lubesan pruti ſvojmu bratu, bi bil taistu dobru koſsilu vſival del. ed. m
Svetokriški
vasovati -ujem nedov. vasovati, tj. biti (ponoči) na obisku pri dekletu, imeti (ponoči) na obisku fanta, na samem se družiti z dekletom oz. fantom: Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku meſtu Gaza hodit, ſnaine dellat, s' Dalilo vaſſovati nedol., potle nezhiſtoſt shnio tribat ǀ vij ſi vppate pres greha vrre, inu vrre vaſsovati nedol., ſmejati, pleſsati ǀ kadar on je bil shal vaſſovati namen. s' to lepo Venus ǀ poshle taiſto klizat h' ſebi, shnio vaſſuje 3. ed. ǀ ure, inu ure uaſsuje 3. ed. ſama s'ſamim ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj priatelzi ſtoy shnio vaſuje 3. ed., inu Bug ſam vej kaj s'ene misli, kaj s'ene beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ pokoſili v'tovarſtvu pridemo vaſſujemo 1. mn., inu do polnozhi pleshemo, inu kratik zhaſs tribamo ǀ ſvoj lubi bi ſemein kupil, inu s'taisto vaſsoval del. ed. m, ter bi posabil na opravilu njemu sapovedanu ǀ Ti kateri en zevu teden bi vaſsual del. ed. m, inu ſe pogovarjal s'taisto Pershono tebi lubo ǀ Adam nej bugal temuzh nenuznu je zhaſs dopernashal, s'Euo po paradishi prangal, inu vaſouol del. ed. m ǀ imam eno Hzher, katera je ushe velika, inu pameti nima, n'hozhe ni mene, ni ozheta bugat, uſe s'kuſi bi norzhvala, fatala, inu vaſsuvala del. ed. ž ǀ leta ſe je bil ſnan ſturil s'eno deklo, inu taku dolgu ſta vaſſovala del. dv. m, de ona je bila shroka ratala ǀ gorje vam, katiri celo nuzh ſte klafali, vaſſovali del. mn. m, inu pyanzhvali ǀ radè ſò vaſſouale del. mn. ž, ſe ſo lepotizhile
Svetokriški
vedeti vem nedov. 1. vedeti: Dauid je shelil vejdit nedol. gdu bo isvelizhen ǀ Ner poprei je treba veidit nedol. kaj je laſha ǀ Arzati ſo sheleli vejditi nedol. Kaj s'ena bolesan je mogla biti ǀ Raunu letu veiditi nedol. je shelel en bogaboyezh zhlovek ǀ Iest bi hotel radt vedit nedol. ǀ ti imash vèdit nedol. ǀ jest pak dobru vejm 1. ed., de tu Bug hozhe od naſs imèti ǀ veim 1. ed. de veliku gluhih, inu bres usheſſ ſe letukaj najde ǀ vem 1. ed. de G: Bug nihdar nemore obene rizhij poſabit ǀ jest nevejm +1. ed. kaj s'ena arznja je bila taista ǀ kaj menite de neveim +1. ed. kaj govorim ǀ Nevem +1. ed. kaj bi jest ſedaj imel rezhi ǀ Povej meni O ozha, kam hodi tvoj Syn po nozhi? Nevèm +1. ed. ǀ naveim +1. ed. aku moje imè sa gvishnu je sapiſſanu v' Bukvah teh isvolenih ǀ de bi eden navejm +1. ed. koku hudoben, inu greshen bil ǀ Iest navem +1. ed. ali ſo fable, ali pak hiſtorie ǀ vni ſmertni greh sa Kateriga ti dobru vejsh 2. ed., vener ſe neſpovejsh ǀ ieſt rat tebi verujem de nezh ne veish 2. ed. ǀ O'mogozhni krajl ti dobru vèsh 2. ed. vſy imamo vmrèti ǀ aku ti nevejsh +2. ed. gdu pak bo vedil ǀ neveish +2. ed. kaj pravio Dohtary ǀ ti nauesh +2. ed. Kej je Adam ǀ Bug ſam vej 3. ed. kaj s'ene misli ǀ G. Bug vshe vei 3. ed. kar my poterbuiemo ǀ zhlovik ima tulikain opravila de nevej +3. ed. kej mu glava ſtoj ǀ hudizh je njega obſedil, ali pak je obnoril, sakaj nevei +3. ed. kaj govori, inu kaj della ǀ vener ſam navej +3. ed. kam pojde ǀ bi ſe bal Boga, kateri sa vſe tu dobru vejde 3. ed.+ bi onneperpustil raunu taisto jamo mene pokopati ǀ vejmo 1. mn., de ſe je bila ſpovedala ǀ Samu tu veimo 1. mn. de vſi ſmo poklizani ǀ my uejmo 1. mn. ǀ my vejmò 1. mn. de G: Bug je vſmilen ǀ sdaj ſamy nevemo +1. mn. kej ſmo ǀ vy bote meni odgovorili, my nevejmo +1. mn. ǀ karkuli vejſte 2. mn. de sheni shal dei, letu vſak dan v'ozhij ij mezhete ǀ vy dobru veiſte 2. mn. de hudizh nej Bug, ampak vash ner huishi ſaurashnik ǀ Vy pak ſamy dobru vejste 2. mn. sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile ǀ Vſaj dobru veſte 2. mn. de leta deshelska Gospoiska tiga kir krade ga puſti na gauge obeiſſit ǀ aku vy nevejſte +2. mn. vam bom jeſt povedal ǀ Kaj neveiſte +2. mn., de jeſt ſim en karshenik ǀ neveste +2. mn. morebiti de on je bil en velik greſhiſhnik ǀ dobru vedò 3. mn., de takushnim greshnikom, inu greshnizam ta paklenski ogjn je perpraulen ǀ Kar vedo 3. mn. de nym dopade ǀ one dobru vejdò 3. mn., de v' nebeſſih ty isvelizheni pred Oblizham Boshim pojò ǀ Svetniki vedó 3. mn. koku oſtru ſodi ta praviza Boshia ǀ de ſi lih uedó 3. mn., de kar je umadesheniga pred oblizhe Boshie pritè nemore ǀ de ſi lih dobru vèdò 3. mn. kaj s'ena velika reva je kadar shena vidi mosha cellu letu bolniga, ali mosh sheno ǀ Morebiti de nevedo +3. mn. de ona je bila ena ozhitna greshinza ǀ nevedò +3. mn. de Angely is nebeſs ſo prishli ǀ navedò +3. mn. kam ſe obernit ǀ je dobru vejdil del. ed. m de sveta molitu od G: Boga sproſsi karkuli potrebuje ǀ David je veidil del. ed. m de G: Bug ſe tankaj najde ǀ nej vedil del. ed. m ali njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih Isvolenijh ǀ je bil prishal na tihim de obeden nej vèdel del. ed. m ǀ tudi Bug shenin vaſhijh dush nebode sa letu vedal del. ed. m ǀ ſi shivil po tvoj hudi naturi, kakor de bi nezh nevedil +del. ed. m ǀ Kakor de bi neuedil +del. ed. m Kij ſe naide ǀ nej na ſveiti karsheniga zhloveka, de bi neveidil +del. ed. m, de ſam Bug, inu obedn drugi samore greh odpuſtiti ǀ jest bi nevèdil +del. ed. m kaj bi zhlovik s'molitvo nemogal doſezhi ǀ de bi ti nevedel +del. ed. m gdu je leta Gospud ǀ ieſt guishnu bi navedil +del. ed. m sakai Chriſtus nam je letù sapovedal ǀ Ta ſruta nej vejdila del. ed. ž kaj je koſhna ǀ Letu je dobru vejdla del. ed. ž Rimska Gospa Lugretia ǀ Kadar je vidila to veliko zhast Krajla Salamona, nej vedila del. ed. ž, inu snala Kaj rezhi ǀ ſe je veidilu del. ed. s, kulikain taiſti danar vela ǀ Sta vejdla del. dv. m de letu mozhnu G. Bogu dopade ǀ de ſi lih ſte vejdili del. mn. m, de jest v'prizhe ſe najdem ǀ Arzati nej ſo vejdli del. mn. m Kaj sazheti ǀ de bi ludje veidili del. mn. m kaku oſtru G. Bug shtraifa takorshne greshne jeſike ǀ nei ſò nezh veidli del. mn. m od ſvetiga Piſſma ǀ ſo dobru vedili del. mn. m kar govori s. Bern. ǀ nej ſo vedli del. mn. m, inu snali Kej odgovoriti ǀ bo prishal ozhitnu de vſy bodo vèdilij del. mn. m, inu vidili ǀ kakor de bi sa letu nevedili +del. mn. m ǀ Kakor de bi nevejdili +del. mn. m, de vezhkrat S. Paulus nam pravi ǀ De ſi lih ludje bi sa letu neveidili +del. mn. m ǀ nej ſó vejdle del. mn. ž katero bi imele isvolit 2. poznati: de bi sledni vedul del. ed. m suojo srezho, ali nesrezho ǀ de bi vedli del. mn. m listnust, inu naturo vſijh stuarienijh rezhij
Prekmurski
vès vsá vsé nedol. zaim.
1. v pridevniški rabi ves: da tebi vez moi sitek priétno bode ABC 1725, A5b; Nai veſz ſzveit troubi SM 1747, 72; gnao ſze je veſz ſereg ti ſzviny KŠ 1771, 27; vesz opijani szi je 'silo pretrgao KOJ 1848, 5; vu etih recſeh ſztoy vſza právda TF 1715, 18; vſza pamet mi je poterta SM 1747, 68; puna je vſza zemla KŠ 1754, 88; da ſze ga vſza decza bode bojála KM 1790, 20; Vsza szoszedsina sze je zacsüdila KOJ 1845, 6; ino vsze moie csinenye priétno boude ABC 1725, A5b; I ovo, vſze meſzto je vo slo KŠ 1771, 27; Szamosztavnik je vsze ono, stero znamenuje AIN 1876, 10; ſteraje od vſzega ſzveita vékſa TF 1715, 5; Racsun de mi dati z-ſzega 'zitka BKM 1789, 443; Álmos z-szega národa vküpnarédi KOJ 1848, 7; kaibiſze mi Bogá ober vſze ſztvorjene ſztvári bojali TF 1715, 13; ino mené od vsze vraise csalarie obráni ABC 1725, A5b; Vsze miloſzti Otecz miloſztiv SM 1747, 59; O vſzeh miloſcse Bog SM 1747, 62; i od vſze pogibeli naſz varje KŠ 1754, 30; brezi vſze dvojnoſzti záto KŠ 1771, 431; Bogá lübiti moremo zevſze moucsi naſſe KMK 1780, 33; Lübim te zevſze moucsi moje KM 1790, 108; da ga vsze pohvále vrejdnoga bode cenilo KOJ 1845, 4; Katechiſmus je vſzega ſzvétoga piſzma ſumma TF 1715, 10; náz obarui od vszega zla ABC 1725, A4b; ko ſzi ſzpravil pred obliczem vſzega lüſztva SM 1747, 58; od vſzega hüdoga obaruval SM 1747, 47; vſzega Ádamovega pokolejnya gori ſztánejnyi KŠ 1754, 114; zmiloscse brezi vſzega zaſzlü'zenyá KŠ 1754, 9b; ki ſzlobou ne vzeme odevſzega ſzvojega poiſtva KŠ 1771, 221; Od vszega hüdoga, oszloubodi nász KM 1783, 8; sze domá vszega potrejbnoga navcsiti nemore KOJ 1845, 7; Kristus boidi vſzemu luſztvu ti pomocsnik SM 1747, 90; kai ſzi meni veſz kints ſenkal SM 1747, 52; potop napelali na veſz cslovecsánſzki národ KM 1796, 10; Poteri vszo ſzilo nevernikov ABC 1725, A6b; Dai dabi vſzo nyegovo hüdoubo doli mogel obleicsi SM 1747, 53; vſzo ſzvojo krv dáva KŠ 1754, 7b; I vſzo vaso 'zaloszt obrné na radoszt BKM 1789, 12; kak da bi on vſzo mestri gori najſao KM 1796, 10; vszo mogoucsnoszt gorialdüvati KOJ 1833, VII; perêm vszo nôcs posztelo mojo TA 1848, 5; vcſini vſze tvoje delo TF 1715, 13; i vſze ſzlisanye dáo KŠ 1754, 85; i dáo nyemi je imé ſcseſz vſze KŠ 1754, 110; i küpimo na vſzo eto lüſztvo hráno KŠ 1771, 197; Jaſz ſze vüpam vſze ono KMS 1780, B3b; Blagoſzlovi nám vſzo delo BKM 1789, 373; Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; Tebi porácsam vu vſzem mojem ſitzki SM 1747, 65; nai vláda povſzoi Zemli SM 1747, 4; Na ſzvoj kejp vu vſzoj modrouſzti KŠ 1754, 95; razgláſzila ſzta ga povſzoj onoj zemli KŠ 1771, 30; Stera je bila pred nyim vu vſzoj miloscſi BKM 1789, 17; ino sze po vszoj zdájnoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3; Toga vodis, zevſzem dobrim blagoſzlovis SM 1747, 85; je nájménſe med vſzejm Szeményem KŠ 1771, 44; cſi gli zevſzim gláſzom tvoje lampe brnijo BKM 1789, 7; ka je zevſzov hi'zov vörvao Bougi KŠ 1771, 394; idite povſzem ſzveiti KŠ 1771, 155; Mi ſzmo vſzi navküpe pokopani TF 1715, 33; Vszi moy nepriatelie moreio kszramoti biti ABC 1725, A8a; Ár vſzi proroczke i právda ſzo proroküvali KŠ 1771, 36; 'snyimi sze vszi sztarci zdignejo KOJ 1848, 5; Vſze ſztvorjene ſztvári ſzo nikaj nej drigoga KŠ 1754, 125; Ino akobi glih od etih vſzeih ſzküſávani bili TF 1715, 30; Kai veli Boug od vſzeih teih zapovedi TF 1715, 17; Vszeh ſztvári Ocsi ABC 1725, A6a; mené obari od vszeih grehov ABC 1725, A5b; ſzuét vszeih ſeregov Bogh ABC 1725, A7a; od vſzeih nevol oſzlobodni vidili bodejo SM 1747, 30; daga vu vſzeih Angelov, i verni Tüváristvo noter pelaio SM 1747, 62; Ti hüdi dühovje, ſteri ſzo vſzej lüdi nepriátelje KŠ 1754, 95; Brezi vſzej mouk SŠ 1796, 4; Toga ſzvêta práva ſzvetloſzt Je vſzej Düs zvelicsitel BRM 1823, 7; Tak szo sze Magyari od vszejh krajov zácsali notrizagrajüvati KOJ 1848, 10; Nego, dokecs nepovéhne vszê szrdce KAJ 1870, 164; ſzi nepriatel vszeim tisztim ABC 1725, A7b; vſzeim bratom ino ſzeſztram SM 1747, 2; da vrejdni bodemo vujti vſzejm tiſztim, ſtera pridejo KŠ 1754, 113; Meni i vſzejm vernim pokouro csinecſim KŠ 1754, 134; ki bi vszem lidém vsze mogao vgoditi KOJ 1833, V; Gda Boug vſze tanácse doli potere TF 1715, 28; Dobrouta za menom bode hodila, vsze dni sitka moiega ABC 1725, A8b; odpüſzti meni vſze moje grehe SM 1747, 47; düso ſz-tejlom na vsze veke pogibi KM 1783, 273; i dika tebi bojdi na vſze veke KMS 1780, A5b; naj mi vſze naſſe teskoucse trpimo KŠ 1754, 108; Tak se gible na vse stráni AI 1878, 3; vſza dobra proſzimo TF 1715, 25; Hválo tebi daiem za vsza dobro vcsinenyá ABC 1725, A5b; Hválo Tebi dajem za vſza dobro cſineinya SM 1747, 47; Primi gori vsza moja csütejnya KM 1783, 5; obládajmo vſza naſſa hüda 'ſelejnya KM 1796, 9; Szlisi náz vu vszeih nassi düssevni potreibcsinai ABC 1725, A7a; zdr'zati more po vſzej rédi one KŠ 1754, 100; I okouli hodécsi Jezus po vſzej mejſztaj KŠ 1771, 31; K mantri je on na vszê szvoji sztezáj TA 1848, 8; ino ſze zevſzeimi greihi navküpe vtopiti TF 1715, 33; Ktomi i vſza dobra, zevſzejmi 'zitka potrejbcsinami KŠ 1754, 85; náſz Bog vu ſzvojo tüvárostvo vſzeimi dobroutami dá notri zvati SM 1747, 18; nad vſzejmi etimi pa radoſzt i veſzeljé KŠ 1754, 136; vcsini csloveka veſzéloga i pred vſzejmi ſztvármi KŠ 1771, 444; Gda váſz oszoudi v-ogy Z-ſzejmi nevernimi lidmi BKM 1789, 270; Med vsemi stvári so opice AI 1878, 6; ino vſzi Profétye TF 1715, 18; Za stere bode te vſzi ſzvéczi molili SM 1747, 95; Blagoſzlovleni bodeio vſzih národi SM 1747, 9; vszi Sztároga i Nouvoga Zákona verni lidjé KŠ 1754, 9b; Jeli ſzo oſztanoli vſzi Angyelje KMK 1780, 10; morejo vszi Fárni skolniczke vcsiti KOJ 1833, III; kai godi dobis brez skode vſzei lüdi SM 1747, 89; ſumma vſzeih zapoveidi TF 1715, 18; ka je on vſzej lüdi zvelicſiteo KŠ 1754, 99; nám ino vſzeim kerſchenikom zgláſzo TF 1715, 12; koga ſzi vſzem tvoim vernim ſzpravil SM 1747, 64; Vſzejm vernim na podpéranye KŠ 1754, 2a; na vſze regule navcsi TF 1715, 9; tak je ta ſzmert na vſze lüdi preik prisla SM 1747, 7; odpüſztimo vſzeh grehe SM 1747, 63; i vſze naſſe ofrüvati SM 1747, 104; Szlisi nász vu vſzeih naſsih potreibcſinai SM 1747, 55; vu vſzej nevoláj ſze zaneſzti KŠ 1754, 15; je ſztvouro zevſzeimi ſztvármi TF 1715, 21; one moucſi, ſz-ſterov on more vſza ſzebi podvrcſi KŠ 1754, 141; i vſza ona, ſterimi ſze naſſe poſtenyé poménsáva KŠ 1754, 177; Vſza ſzo meni dána od Ocsé KŠ 1771, 37; po kom ſzo vsza ſztvorjena KM 1783, 112; kak ſzo vſza lejpa, ſtera ſzi ti ſztvouro KM 1790, 76; Vſza ſzo po nyej vcſinyena KM 1796, 94; pouleg one moucſi, ſz-ſterov on more vſza ſzebi pod vrcſi KŠ 1754, 141; Eta je vſza gucsao Jezus KŠ 1771, 45; Vſza, ſtera ſcséte, ka bi vám csinili lidjé, i vi csinte nyim KMK 1780, 36; i na vſza je merkao KM 1790, 34; vſza ſzo nazvejſztili Poglavnikom KM 1796, 114; Ar ti vsza, vsza premores KAJ 1848, 366; Bôg ti pláti za vsza tá KAJ 1870, 15
2. v samostalniški rabi vsi ljudje, vse stvari, vsa dejanja: ino vſzeh moje cſinénye priétno boude SM 1747, 43; Tou vſze dugo ne trpi BKM 1789, 15; Vſze mi ſzlu'zi na blá'zenſztvo BRM 1823, 10; Ki znebéſz pride, viſe vſzega je KŠ 1771, 273; Vſzega ſztvoritel ſzvéti BRM 1823, 4; so roditelje od vsega bili správleni BJ 1886, 9; ino vsze vu tvoie roké preporácsam ABC 1725, A5b; ino vſzeh kai imám SM 1747, 43; Boug je ſztvouro vſze, ka jeſzte KMK 1780, 9; Vszáki more vsze prineszti KOJ 1845, 8; Tak ſzem jaſz vu vſzem zadovolen SM 1747, 73; nai te dicsin zevſzim SM 1747, 79; zevszim nász darüjte KOJ 1845, 142; záto szo na szkrivoma zevszim od etecz odisli KOJ (1914), 150; ino navſzem, kai na Zemli lázi SM 1747, 4; bráni i ravna vuvſzem KŠ 1754, 113; Bojdi Bo'za vola vuvſzem BKM 1789, 407; 'Sena je pa du'sna Mou'si vuvſzem podlo'sna biti SIZ 1807, 10; vernoſzt Vu vſzem prav gotovoga BRM 1823, 7; ono csloveka vu vszem tak má voditi KAJ 1848, III; Nai ſze vszih veszelio ABC 1725, A7b; Vi ſzte vſzih ſzinove Bosji SM 1747, 20; Ár ſzte vſzi ſzinovje Bo'zi KŠ 1754, 90; Hodte kmeni vſzi KŠ 1771, 37; Povernte ſze kmeni vszi BKM 1789, 14; Tri Bo'sánſzke Perſone vſze vküp ſze imenujejo Szvéto Trojſztvo KMK 1780, 8; ſzveczka vſza nikaiſzo nei TF 1715, 6; i vſza ſzo gotova KŠ 1771, 72; Czérkev je vſzejh ſzpráviscse KMK 1780, 19; Oszloboditel vszê TA 1848, 12; ino dá ſitek vekivecſni vſzeim TF 1715, 32; I bodete odürni vſzejm KŠ 1771, 33; Vtraglivi cslovik je vſzejm odüren KM 1790, 16; Známo ka nám je vſzejm mrejti SŠ 1796, 5; trôst dá Vszêm KAJ 1848, 6; Hocse naſz Goſzpon Bogh vſzei kſzebi priéti SM 1747, 81; i naſz vſze gori obüdi KŠ 1754, 122; Szrám je bojdi vſze, ſteri KŠ 1754, 13; i zvrácso je je vſze KŠ 1771, 39; je ſztvouro Boug vſza TF 1715, 14; Jaſz vſzah za kvár derſim SM 1747, 21; kai vſze, kai je ſztvoro, eſcse obdersi SM 1747, 34; Ar eta vſza poganye ſzpitávajo KŠ 1754, 90; vſza eta ſzam zdr'zao KŠ 1771, 63; vörvati je, vſza za iſztino dr'zati KMK 1780, 4; Vſza vnyem mám, ká ſzo vugodna SŠ 1796, 5; Ti vsza vidis TA 1848, 9; Csülite i od vsza ona, ka za du'znosti more dopuniti AI 1875, kaz. br. 1; dabi ſze tak po vszeih náz tvoie ſzvéto Imé moglo dicsiti ABC 1725, A6b; namai dobro csiniti vſzeim SM 1747, 88; vſteroj vſzejm ednáko KŠ 1754, 7b; nai haſznio med vſzeimi nami SM 1747, 50
1. v pridevniški rabi ves: da tebi vez moi sitek priétno bode ABC 1725, A5b; Nai veſz ſzveit troubi SM 1747, 72; gnao ſze je veſz ſereg ti ſzviny KŠ 1771, 27; vesz opijani szi je 'silo pretrgao KOJ 1848, 5; vu etih recſeh ſztoy vſza právda TF 1715, 18; vſza pamet mi je poterta SM 1747, 68; puna je vſza zemla KŠ 1754, 88; da ſze ga vſza decza bode bojála KM 1790, 20; Vsza szoszedsina sze je zacsüdila KOJ 1845, 6; ino vsze moie csinenye priétno boude ABC 1725, A5b; I ovo, vſze meſzto je vo slo KŠ 1771, 27; Szamosztavnik je vsze ono, stero znamenuje AIN 1876, 10; ſteraje od vſzega ſzveita vékſa TF 1715, 5; Racsun de mi dati z-ſzega 'zitka BKM 1789, 443; Álmos z-szega národa vküpnarédi KOJ 1848, 7; kaibiſze mi Bogá ober vſze ſztvorjene ſztvári bojali TF 1715, 13; ino mené od vsze vraise csalarie obráni ABC 1725, A5b; Vsze miloſzti Otecz miloſztiv SM 1747, 59; O vſzeh miloſcse Bog SM 1747, 62; i od vſze pogibeli naſz varje KŠ 1754, 30; brezi vſze dvojnoſzti záto KŠ 1771, 431; Bogá lübiti moremo zevſze moucsi naſſe KMK 1780, 33; Lübim te zevſze moucsi moje KM 1790, 108; da ga vsze pohvále vrejdnoga bode cenilo KOJ 1845, 4; Katechiſmus je vſzega ſzvétoga piſzma ſumma TF 1715, 10; náz obarui od vszega zla ABC 1725, A4b; ko ſzi ſzpravil pred obliczem vſzega lüſztva SM 1747, 58; od vſzega hüdoga obaruval SM 1747, 47; vſzega Ádamovega pokolejnya gori ſztánejnyi KŠ 1754, 114; zmiloscse brezi vſzega zaſzlü'zenyá KŠ 1754, 9b; ki ſzlobou ne vzeme odevſzega ſzvojega poiſtva KŠ 1771, 221; Od vszega hüdoga, oszloubodi nász KM 1783, 8; sze domá vszega potrejbnoga navcsiti nemore KOJ 1845, 7; Kristus boidi vſzemu luſztvu ti pomocsnik SM 1747, 90; kai ſzi meni veſz kints ſenkal SM 1747, 52; potop napelali na veſz cslovecsánſzki národ KM 1796, 10; Poteri vszo ſzilo nevernikov ABC 1725, A6b; Dai dabi vſzo nyegovo hüdoubo doli mogel obleicsi SM 1747, 53; vſzo ſzvojo krv dáva KŠ 1754, 7b; I vſzo vaso 'zaloszt obrné na radoszt BKM 1789, 12; kak da bi on vſzo mestri gori najſao KM 1796, 10; vszo mogoucsnoszt gorialdüvati KOJ 1833, VII; perêm vszo nôcs posztelo mojo TA 1848, 5; vcſini vſze tvoje delo TF 1715, 13; i vſze ſzlisanye dáo KŠ 1754, 85; i dáo nyemi je imé ſcseſz vſze KŠ 1754, 110; i küpimo na vſzo eto lüſztvo hráno KŠ 1771, 197; Jaſz ſze vüpam vſze ono KMS 1780, B3b; Blagoſzlovi nám vſzo delo BKM 1789, 373; Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; Tebi porácsam vu vſzem mojem ſitzki SM 1747, 65; nai vláda povſzoi Zemli SM 1747, 4; Na ſzvoj kejp vu vſzoj modrouſzti KŠ 1754, 95; razgláſzila ſzta ga povſzoj onoj zemli KŠ 1771, 30; Stera je bila pred nyim vu vſzoj miloscſi BKM 1789, 17; ino sze po vszoj zdájnoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3; Toga vodis, zevſzem dobrim blagoſzlovis SM 1747, 85; je nájménſe med vſzejm Szeményem KŠ 1771, 44; cſi gli zevſzim gláſzom tvoje lampe brnijo BKM 1789, 7; ka je zevſzov hi'zov vörvao Bougi KŠ 1771, 394; idite povſzem ſzveiti KŠ 1771, 155; Mi ſzmo vſzi navküpe pokopani TF 1715, 33; Vszi moy nepriatelie moreio kszramoti biti ABC 1725, A8a; Ár vſzi proroczke i právda ſzo proroküvali KŠ 1771, 36; 'snyimi sze vszi sztarci zdignejo KOJ 1848, 5; Vſze ſztvorjene ſztvári ſzo nikaj nej drigoga KŠ 1754, 125; Ino akobi glih od etih vſzeih ſzküſávani bili TF 1715, 30; Kai veli Boug od vſzeih teih zapovedi TF 1715, 17; Vszeh ſztvári Ocsi ABC 1725, A6a; mené obari od vszeih grehov ABC 1725, A5b; ſzuét vszeih ſeregov Bogh ABC 1725, A7a; od vſzeih nevol oſzlobodni vidili bodejo SM 1747, 30; daga vu vſzeih Angelov, i verni Tüváristvo noter pelaio SM 1747, 62; Ti hüdi dühovje, ſteri ſzo vſzej lüdi nepriátelje KŠ 1754, 95; Brezi vſzej mouk SŠ 1796, 4; Toga ſzvêta práva ſzvetloſzt Je vſzej Düs zvelicsitel BRM 1823, 7; Tak szo sze Magyari od vszejh krajov zácsali notrizagrajüvati KOJ 1848, 10; Nego, dokecs nepovéhne vszê szrdce KAJ 1870, 164; ſzi nepriatel vszeim tisztim ABC 1725, A7b; vſzeim bratom ino ſzeſztram SM 1747, 2; da vrejdni bodemo vujti vſzejm tiſztim, ſtera pridejo KŠ 1754, 113; Meni i vſzejm vernim pokouro csinecſim KŠ 1754, 134; ki bi vszem lidém vsze mogao vgoditi KOJ 1833, V; Gda Boug vſze tanácse doli potere TF 1715, 28; Dobrouta za menom bode hodila, vsze dni sitka moiega ABC 1725, A8b; odpüſzti meni vſze moje grehe SM 1747, 47; düso ſz-tejlom na vsze veke pogibi KM 1783, 273; i dika tebi bojdi na vſze veke KMS 1780, A5b; naj mi vſze naſſe teskoucse trpimo KŠ 1754, 108; Tak se gible na vse stráni AI 1878, 3; vſza dobra proſzimo TF 1715, 25; Hválo tebi daiem za vsza dobro vcsinenyá ABC 1725, A5b; Hválo Tebi dajem za vſza dobro cſineinya SM 1747, 47; Primi gori vsza moja csütejnya KM 1783, 5; obládajmo vſza naſſa hüda 'ſelejnya KM 1796, 9; Szlisi náz vu vszeih nassi düssevni potreibcsinai ABC 1725, A7a; zdr'zati more po vſzej rédi one KŠ 1754, 100; I okouli hodécsi Jezus po vſzej mejſztaj KŠ 1771, 31; K mantri je on na vszê szvoji sztezáj TA 1848, 8; ino ſze zevſzeimi greihi navküpe vtopiti TF 1715, 33; Ktomi i vſza dobra, zevſzejmi 'zitka potrejbcsinami KŠ 1754, 85; náſz Bog vu ſzvojo tüvárostvo vſzeimi dobroutami dá notri zvati SM 1747, 18; nad vſzejmi etimi pa radoſzt i veſzeljé KŠ 1754, 136; vcsini csloveka veſzéloga i pred vſzejmi ſztvármi KŠ 1771, 444; Gda váſz oszoudi v-ogy Z-ſzejmi nevernimi lidmi BKM 1789, 270; Med vsemi stvári so opice AI 1878, 6; ino vſzi Profétye TF 1715, 18; Za stere bode te vſzi ſzvéczi molili SM 1747, 95; Blagoſzlovleni bodeio vſzih národi SM 1747, 9; vszi Sztároga i Nouvoga Zákona verni lidjé KŠ 1754, 9b; Jeli ſzo oſztanoli vſzi Angyelje KMK 1780, 10; morejo vszi Fárni skolniczke vcsiti KOJ 1833, III; kai godi dobis brez skode vſzei lüdi SM 1747, 89; ſumma vſzeih zapoveidi TF 1715, 18; ka je on vſzej lüdi zvelicſiteo KŠ 1754, 99; nám ino vſzeim kerſchenikom zgláſzo TF 1715, 12; koga ſzi vſzem tvoim vernim ſzpravil SM 1747, 64; Vſzejm vernim na podpéranye KŠ 1754, 2a; na vſze regule navcsi TF 1715, 9; tak je ta ſzmert na vſze lüdi preik prisla SM 1747, 7; odpüſztimo vſzeh grehe SM 1747, 63; i vſze naſſe ofrüvati SM 1747, 104; Szlisi nász vu vſzeih naſsih potreibcſinai SM 1747, 55; vu vſzej nevoláj ſze zaneſzti KŠ 1754, 15; je ſztvouro zevſzeimi ſztvármi TF 1715, 21; one moucſi, ſz-ſterov on more vſza ſzebi podvrcſi KŠ 1754, 141; i vſza ona, ſterimi ſze naſſe poſtenyé poménsáva KŠ 1754, 177; Vſza ſzo meni dána od Ocsé KŠ 1771, 37; po kom ſzo vsza ſztvorjena KM 1783, 112; kak ſzo vſza lejpa, ſtera ſzi ti ſztvouro KM 1790, 76; Vſza ſzo po nyej vcſinyena KM 1796, 94; pouleg one moucſi, ſz-ſterov on more vſza ſzebi pod vrcſi KŠ 1754, 141; Eta je vſza gucsao Jezus KŠ 1771, 45; Vſza, ſtera ſcséte, ka bi vám csinili lidjé, i vi csinte nyim KMK 1780, 36; i na vſza je merkao KM 1790, 34; vſza ſzo nazvejſztili Poglavnikom KM 1796, 114; Ar ti vsza, vsza premores KAJ 1848, 366; Bôg ti pláti za vsza tá KAJ 1870, 15
2. v samostalniški rabi vsi ljudje, vse stvari, vsa dejanja: ino vſzeh moje cſinénye priétno boude SM 1747, 43; Tou vſze dugo ne trpi BKM 1789, 15; Vſze mi ſzlu'zi na blá'zenſztvo BRM 1823, 10; Ki znebéſz pride, viſe vſzega je KŠ 1771, 273; Vſzega ſztvoritel ſzvéti BRM 1823, 4; so roditelje od vsega bili správleni BJ 1886, 9; ino vsze vu tvoie roké preporácsam ABC 1725, A5b; ino vſzeh kai imám SM 1747, 43; Boug je ſztvouro vſze, ka jeſzte KMK 1780, 9; Vszáki more vsze prineszti KOJ 1845, 8; Tak ſzem jaſz vu vſzem zadovolen SM 1747, 73; nai te dicsin zevſzim SM 1747, 79; zevszim nász darüjte KOJ 1845, 142; záto szo na szkrivoma zevszim od etecz odisli KOJ (1914), 150; ino navſzem, kai na Zemli lázi SM 1747, 4; bráni i ravna vuvſzem KŠ 1754, 113; Bojdi Bo'za vola vuvſzem BKM 1789, 407; 'Sena je pa du'sna Mou'si vuvſzem podlo'sna biti SIZ 1807, 10; vernoſzt Vu vſzem prav gotovoga BRM 1823, 7; ono csloveka vu vszem tak má voditi KAJ 1848, III; Nai ſze vszih veszelio ABC 1725, A7b; Vi ſzte vſzih ſzinove Bosji SM 1747, 20; Ár ſzte vſzi ſzinovje Bo'zi KŠ 1754, 90; Hodte kmeni vſzi KŠ 1771, 37; Povernte ſze kmeni vszi BKM 1789, 14; Tri Bo'sánſzke Perſone vſze vküp ſze imenujejo Szvéto Trojſztvo KMK 1780, 8; ſzveczka vſza nikaiſzo nei TF 1715, 6; i vſza ſzo gotova KŠ 1771, 72; Czérkev je vſzejh ſzpráviscse KMK 1780, 19; Oszloboditel vszê TA 1848, 12; ino dá ſitek vekivecſni vſzeim TF 1715, 32; I bodete odürni vſzejm KŠ 1771, 33; Vtraglivi cslovik je vſzejm odüren KM 1790, 16; Známo ka nám je vſzejm mrejti SŠ 1796, 5; trôst dá Vszêm KAJ 1848, 6; Hocse naſz Goſzpon Bogh vſzei kſzebi priéti SM 1747, 81; i naſz vſze gori obüdi KŠ 1754, 122; Szrám je bojdi vſze, ſteri KŠ 1754, 13; i zvrácso je je vſze KŠ 1771, 39; je ſztvouro Boug vſza TF 1715, 14; Jaſz vſzah za kvár derſim SM 1747, 21; kai vſze, kai je ſztvoro, eſcse obdersi SM 1747, 34; Ar eta vſza poganye ſzpitávajo KŠ 1754, 90; vſza eta ſzam zdr'zao KŠ 1771, 63; vörvati je, vſza za iſztino dr'zati KMK 1780, 4; Vſza vnyem mám, ká ſzo vugodna SŠ 1796, 5; Ti vsza vidis TA 1848, 9; Csülite i od vsza ona, ka za du'znosti more dopuniti AI 1875, kaz. br. 1; dabi ſze tak po vszeih náz tvoie ſzvéto Imé moglo dicsiti ABC 1725, A6b; namai dobro csiniti vſzeim SM 1747, 88; vſteroj vſzejm ednáko KŠ 1754, 7b; nai haſznio med vſzeimi nami SM 1747, 50
Celotno geslo
Pohlin
Prekmurski
vìditi tudi vìdeti -im nedov. in dov.
1. videti, z vidom zaznavati: I iſzkao ga je vidti KŠ 1771, 197; Piszki sze nemorejo scüti, nego li viditi KAJ 1870, 7; šteroga je po manažeriji viditi AI 1878, 7; Gda vidim nébo TA 1848, 7; Csi vidis gyüncza brata tvojega KŠ 1754, 66; Ti vsza vidis TA 1848, 9; Ki kaj hüdoga vidi ali csüje KOJ 1845, 9; Atila, gda vidi Pápo KOJ 1848, 4; Vsza vidi, razmi KAJ 1848, 9; naj vsaki vidi ino zná BJ 1886, 4; da mi tebé vidimo SM 1747, 55; gda ga vidimo hüdou csiniti KŠ 1754, 39; geto vidimo, ka ſze godi KŠ 1771, 339; vidimo, kak lejčejo pisani metüli AI 1878, 3; nazvejſztita ſtera csüjeta i vidita KŠ 1771, 35; kai vi zdai vidite SM 1747, 14; Vaſe ocsi ſzo pa blá'zene, kaj vidijo KŠ 1771, 43; nyegove ocsi vidijo TA 1848, 9; Jaſz bodem vidil tvoje licze SM 1747, 32; ka de kákſe znamejnye vido KŠ 1771, 250; nebode vido toga vecs na veke TA 1848, 8; ne bodete me vidili od etecz máo KŠ 1771, 79; i vidoucsi vidili bodete KŠ 1771, 43; nyega vidili bodejo SM 1747, 30; neſzi prſzt tvoj eſzi i vidi roké moje KŠ 1771, 333; ti vidi KŠ 1771, 93; naj ga vidim KŠ 1771, 140; naj nej li ſzamo ti vtemnoſzti godécsi vidis veliko ſzvetloſzt KŠ 1754, 12a; naj ga nišče nebi vido BJ 1886, 8; Gda bi pa tou lüſztvo vidilo KŠ 1771, 28; kákſiva ſzem jaſz li dvá vido KŠ 1754, 3b; i Abraháma ſzi vido KŠ 1771, 296; Bogá je niscse nej vido KŠ 1754, 102; vido je ednoga csloveka ſzedécsega KŠ 1771, 28; Okou je nej vidilo KŠ 1754, 142; tam pa edno szrno vido AI 1875, kaz. br. 7; gospodi bejžo, koga tak dugo let ne vido AI 1878, 8; kak jih je escse nej vidla KOJ 1848, 3; csula ino vidila je vsze KAJ 1870, 18; Okou je nej vid’lo SŠ 1796, 5; i mi ſzmo vidili SM 1747, 19; Goſzpodne, gda ſzmo te vidili lacsnoga KŠ 1771, 86; kako ſzte ga vidili vu Nebéſza gori iti SM 1747, 15; i geto ſzo ga vidili, proſzili ſzo ga KŠ 1771, 27; Vidili so ga v boji AI 1878, 6; ár ſzo vidile ocsi moie, tvoie Zvelicſanye SM 1747, 58; Ali ka ſzte vö sli vidit KŠ 1771, 189
2. spoznati, ugotoviti: ako scsés videti koje Bogu drágo SM 1747, 87; Steo bi videti, ſto more prouti náſz BKM 1789, 356; Sztrasno je viditi kak szo tê lidjé zapüscseni AI 1875, kaz. br. 3; Kak vidim nyega diko BKM 1789, 15; vidis vsza moja csinejnya KM 1783, 3; Ne vidis nad ſzebom nágle ſzmrti ſztráha SŠ 1796, 10; Steri vidi brata ſzvojega potrebüvati KŠ 1754, 39; vidim zbantüvanoga Boga KM 1796, 7; Vidimo záto, kaj Goszpodin Boug SIZ 1807, 8; Ár vidite pozványe vaſe KŠ 1771, 492; Jaſz ſzám, bom nyega meni vido KŠ 1754, 139; Vido bom 'sitek vekvecsni SŠ 1796, 163; ár mi nyega vidili bodemo SM 1747, 32; I vidili bomo, liki jé KŠ 1754, 143; Indasne ſzvécze vid’limo SŠ 1796, 16; ár oni bodo Bogá vidili KŠ 1754, 45; ár oni bodo Bogá vidili KŠ 1771, 13; tak ſzpoznaj ino vidi KŠ 1754, 75; Vidite ino ſze varte od ſzkopouſzti KŠ 1754, 62; vidite, varte ſze od kvaſzá Farizeuſov KŠ 1771, 126; Szküszte i vidite, kak prijaznivi je Goszpôd TA 1848, 26; naj vidimo ino vörjemo KŠ 1754, 108; naj vidimo ino vörjemo KŠ 1771, 153; Teda Herodes gda bi vido, kaj je ospotan KŠ 1771, 8; da bi ne vidili ſzinovje Izraelſzki KŠ 1771, 534; Vidoucs ſzam vido nevolo lüſztva KŠ 1771, 361; Vido szam pri tom deli KOJ 1845, V; Dare je zato ſena vidila kai je dobro jeſzti SM 1747, 6; Vido je, ka je žalosten BJ 1886, 3
3. dočakati, doživeti: Steri ſcsé viditi dobre dni KŠ 1754, 59
4. v medmetni rabi izraža opozorilo, spodbudo: Vidis neimám nikoga SM 1747, 71; vidis, brat, keliko jezero 'Zidovov je vörvajoucsi KŠ 1771, 408; Vis, nemiloſztivno kak ſzmrt goſzpoduje BKM 1789, 413; Vis, nemiloſztivno kak ſzmrt goſzpodüje SŠ 1796, 133; Ár 'sena ſzvojega mo'sá vis poſtuje SIZ 1807, 54; Vis, nerázumna 'zivina Nevcsini niksega bina KAJ 1848, 293; dobro dête moje, vis, kak nevolen szem jasz KAJ 1870, 8; szinek moj, vidis, kak hüdô je meni KAJ 1870, 18; vidijo, plemenita goszpoda, to szo moj ocsa KAJ 1870, 54; Vidi, da vecs ne pregrejsi BKM 1789, 220; vidita, da niscse ne zvej KŠ 1771, 30
vìditi se -im se
1. videti se, viden biti: Li vidi ſze, ka je z-Vlaskoga orſzága KŠ 1771, 668; kaksté neznameniti szi sze on bidti vidi KAJ 1848, III; Taksega hipa sze nyemi i edno megnenye dúgo bidti vidi KAJ 1870, 159; Gda ſze oni zvuna tej mouk Vidijo KŠ 1754, 274; da ſze ſzkoro vteliki rázlocsni jezikmi vſzej vidijo té ſz. knige KŠ 1771, A7b; Naj ſze ne vidis lidém, ka ſze poſztis KŠ 1771, 19; naj ſze ne vidi od Goſzpodnovoga oká hüdo KŠ 1754, 40; csinijo, naj ſze vidijo od lüdi KŠ 1754, 21; I vidile ſzo ſze pred nyimi, liki zbloudnoſzt KŠ 1771, 254
2. zdeti se: Csi ſze glih nám csáſzi vidi SM 1747, 73; Zbrojávajte piſzma, ár ſze vám tak vidi, ka vu nyih, 'zitek vekivecsni máte KŠ 1754, 4; Csüli ſzte preklinyanye, ka ſze vám vidi KŠ 1771, 150; Ka ſze ti kvárno vidi BKM 1789, 15; geto ſze ti naj neoupacsno ne vidi KŠ 1754, 5b; Ar oni ſzo náſz malo vreimena, kak ſze nyim vidilo, kastigali SM 1747, 30; med sterimi szo sze mi te edne zaszipávajoucse vidile KOJ 1833, IIII; Ka ſze mi kvárno vidi BRM 1823, 10; Tak i vi ſze zvuna vidite lidém pravicsni KŠ 1771, 77
3. ugajati, biti všeč: Tettzeni; dopádnoti, viditi sze KOJ 1833, 175; naj csini kak ſze mi vidi SM 1747, 72; Vzemi me, gda ſze ti vidi Sztoga ſzvejta KŠ 1754, 256; Kel’ko ſze vam vidi, jejte ino píte SIZ 1807, 32; tak teda, kak sze komi vidi KOJ 1833, 90; z-jarp tiszto vözememo, stero sze nam vidi AI 1875, kaz. br. 8; Vidilo ſze je i meni zrédom tebi piſzati KŠ 1771, 161; Nej sze je vidilo Sztvoriteli nebeszkomi SIZ 1807, 8; vidilo sze je nyemi pohájati KOJ 1833, IX
vidóuči -a -e
1. videč: djánya grejh? Ov ſze doprneſzé znajoucs i vidoucs od ti nepokorni KŠ 1754, 73; Vidoucs ſzam vido nevolo lüſztva mojega KŠ 1771, 361; Vidoucsi pa to lüſztvo, ſzmilüvao ſze je KŠ 1771, 31; Ona pa vidoucsa, zburkala ſze je KŠ 1771, 163; I vſze lüſztvo vidoucse, ka je vcſinyeno KM 1796, 111; zdobri del vaſi vidoucsi vas 'zitek dicsijo Bogá KŠ 1771, 706; Vidoucsi i’ od pléſzanya vö obrnyeno plecse SIZ 1807, 56
2. viden: ſze je i ſzkázao vidoucſi od nyih KŠ 1754, 112; Szkoj ſze pozna ta Vidoucsa Sz. Mati czérkev KŠ 1754, 131; Vſzáksem ſzveſztvi pa more biti Vidoucse zemelſzko dugoványe KŠ 1754, 184; Czérkev je vidoucse ſzpráviscse KMK 1780, 19; Ne pride vecs doli knám zvidoucſim tálom KŠ 1754, 113; zvidoucsim tálom pa ete Áldov aldüje Pop KMK 1780, 51; darüjes na obládanye vszejh mojih vidoucſih protivnikov KM 1783, 66; je Boug ete ſzvejt zne'zivoucſimi, vidoucſimi i nevidoucſimi ſztvármi napuno KŠ 1754, 93
vidóuči -a -e sam. vidni: da ſzo ſzti nevidoucsi ta vidoucsa vcsinyena KŠ 1771, 690; Ár mi ne glédamo ta vidoucsa KŠ 1771, 536; Ne 'zelej düſa eta vidoucsa BKM 1789, 283
vìdivši tudi vidévši tudi vidévči -a -e ko je videl: Jezus i nikoga nej vidivſi zvün te 'zené ercsé KŠ 1771, 292; Sto vidévſi nyéno 'saloszt KM 1783, 239; Pa rejszan vidévsi Gejza, da sze lüsztvo vösztrejbi KOJ 1848, 10; Dečák eta vidévši se je jáko prestrašo BJ 1886, 9; Tak ſze naj ſzvejti ſzvetloſzt vaſſa da videvsi vaſſa dobra dela, dicsio KŠ 1754, 156; Vidivſi pa zvejzdo, radüvali ſzo ſze KŠ 1771, 7; Bojdmo záto veſzéli, Vidivsi Bo'za dela BRM 1823, 73; Vidévcsi Jo'zef, ka nyegovo delo zakrito osztána AI 1875, kaz. br. 7
vídeni tudi vídjeni -a -o viden: Ki je videni po vnougi dnévi od onih KŠ 1771, 383; I oni ſzliſavſi ka 'zivé, i viden je bio od nyé KŠ 1771, 155; Videno je, kak ti o Bôg, hodi TA 1848, 53; szunce je nê vecs videno KAJ 1870, 84; Gda cstém, videne piszke na szlüsane premanyávam KAJ 1870, 6; Tam jeſzte blá'zenſztvo Od ôcs nej vidjeno BRM 1823, 339
1. videti, z vidom zaznavati: I iſzkao ga je vidti KŠ 1771, 197; Piszki sze nemorejo scüti, nego li viditi KAJ 1870, 7; šteroga je po manažeriji viditi AI 1878, 7; Gda vidim nébo TA 1848, 7; Csi vidis gyüncza brata tvojega KŠ 1754, 66; Ti vsza vidis TA 1848, 9; Ki kaj hüdoga vidi ali csüje KOJ 1845, 9; Atila, gda vidi Pápo KOJ 1848, 4; Vsza vidi, razmi KAJ 1848, 9; naj vsaki vidi ino zná BJ 1886, 4; da mi tebé vidimo SM 1747, 55; gda ga vidimo hüdou csiniti KŠ 1754, 39; geto vidimo, ka ſze godi KŠ 1771, 339; vidimo, kak lejčejo pisani metüli AI 1878, 3; nazvejſztita ſtera csüjeta i vidita KŠ 1771, 35; kai vi zdai vidite SM 1747, 14; Vaſe ocsi ſzo pa blá'zene, kaj vidijo KŠ 1771, 43; nyegove ocsi vidijo TA 1848, 9; Jaſz bodem vidil tvoje licze SM 1747, 32; ka de kákſe znamejnye vido KŠ 1771, 250; nebode vido toga vecs na veke TA 1848, 8; ne bodete me vidili od etecz máo KŠ 1771, 79; i vidoucsi vidili bodete KŠ 1771, 43; nyega vidili bodejo SM 1747, 30; neſzi prſzt tvoj eſzi i vidi roké moje KŠ 1771, 333; ti vidi KŠ 1771, 93; naj ga vidim KŠ 1771, 140; naj nej li ſzamo ti vtemnoſzti godécsi vidis veliko ſzvetloſzt KŠ 1754, 12a; naj ga nišče nebi vido BJ 1886, 8; Gda bi pa tou lüſztvo vidilo KŠ 1771, 28; kákſiva ſzem jaſz li dvá vido KŠ 1754, 3b; i Abraháma ſzi vido KŠ 1771, 296; Bogá je niscse nej vido KŠ 1754, 102; vido je ednoga csloveka ſzedécsega KŠ 1771, 28; Okou je nej vidilo KŠ 1754, 142; tam pa edno szrno vido AI 1875, kaz. br. 7; gospodi bejžo, koga tak dugo let ne vido AI 1878, 8; kak jih je escse nej vidla KOJ 1848, 3; csula ino vidila je vsze KAJ 1870, 18; Okou je nej vid’lo SŠ 1796, 5; i mi ſzmo vidili SM 1747, 19; Goſzpodne, gda ſzmo te vidili lacsnoga KŠ 1771, 86; kako ſzte ga vidili vu Nebéſza gori iti SM 1747, 15; i geto ſzo ga vidili, proſzili ſzo ga KŠ 1771, 27; Vidili so ga v boji AI 1878, 6; ár ſzo vidile ocsi moie, tvoie Zvelicſanye SM 1747, 58; Ali ka ſzte vö sli vidit KŠ 1771, 189
2. spoznati, ugotoviti: ako scsés videti koje Bogu drágo SM 1747, 87; Steo bi videti, ſto more prouti náſz BKM 1789, 356; Sztrasno je viditi kak szo tê lidjé zapüscseni AI 1875, kaz. br. 3; Kak vidim nyega diko BKM 1789, 15; vidis vsza moja csinejnya KM 1783, 3; Ne vidis nad ſzebom nágle ſzmrti ſztráha SŠ 1796, 10; Steri vidi brata ſzvojega potrebüvati KŠ 1754, 39; vidim zbantüvanoga Boga KM 1796, 7; Vidimo záto, kaj Goszpodin Boug SIZ 1807, 8; Ár vidite pozványe vaſe KŠ 1771, 492; Jaſz ſzám, bom nyega meni vido KŠ 1754, 139; Vido bom 'sitek vekvecsni SŠ 1796, 163; ár mi nyega vidili bodemo SM 1747, 32; I vidili bomo, liki jé KŠ 1754, 143; Indasne ſzvécze vid’limo SŠ 1796, 16; ár oni bodo Bogá vidili KŠ 1754, 45; ár oni bodo Bogá vidili KŠ 1771, 13; tak ſzpoznaj ino vidi KŠ 1754, 75; Vidite ino ſze varte od ſzkopouſzti KŠ 1754, 62; vidite, varte ſze od kvaſzá Farizeuſov KŠ 1771, 126; Szküszte i vidite, kak prijaznivi je Goszpôd TA 1848, 26; naj vidimo ino vörjemo KŠ 1754, 108; naj vidimo ino vörjemo KŠ 1771, 153; Teda Herodes gda bi vido, kaj je ospotan KŠ 1771, 8; da bi ne vidili ſzinovje Izraelſzki KŠ 1771, 534; Vidoucs ſzam vido nevolo lüſztva KŠ 1771, 361; Vido szam pri tom deli KOJ 1845, V; Dare je zato ſena vidila kai je dobro jeſzti SM 1747, 6; Vido je, ka je žalosten BJ 1886, 3
3. dočakati, doživeti: Steri ſcsé viditi dobre dni KŠ 1754, 59
4. v medmetni rabi izraža opozorilo, spodbudo: Vidis neimám nikoga SM 1747, 71; vidis, brat, keliko jezero 'Zidovov je vörvajoucsi KŠ 1771, 408; Vis, nemiloſztivno kak ſzmrt goſzpoduje BKM 1789, 413; Vis, nemiloſztivno kak ſzmrt goſzpodüje SŠ 1796, 133; Ár 'sena ſzvojega mo'sá vis poſtuje SIZ 1807, 54; Vis, nerázumna 'zivina Nevcsini niksega bina KAJ 1848, 293; dobro dête moje, vis, kak nevolen szem jasz KAJ 1870, 8; szinek moj, vidis, kak hüdô je meni KAJ 1870, 18; vidijo, plemenita goszpoda, to szo moj ocsa KAJ 1870, 54; Vidi, da vecs ne pregrejsi BKM 1789, 220; vidita, da niscse ne zvej KŠ 1771, 30
vìditi se -im se
1. videti se, viden biti: Li vidi ſze, ka je z-Vlaskoga orſzága KŠ 1771, 668; kaksté neznameniti szi sze on bidti vidi KAJ 1848, III; Taksega hipa sze nyemi i edno megnenye dúgo bidti vidi KAJ 1870, 159; Gda ſze oni zvuna tej mouk Vidijo KŠ 1754, 274; da ſze ſzkoro vteliki rázlocsni jezikmi vſzej vidijo té ſz. knige KŠ 1771, A7b; Naj ſze ne vidis lidém, ka ſze poſztis KŠ 1771, 19; naj ſze ne vidi od Goſzpodnovoga oká hüdo KŠ 1754, 40; csinijo, naj ſze vidijo od lüdi KŠ 1754, 21; I vidile ſzo ſze pred nyimi, liki zbloudnoſzt KŠ 1771, 254
2. zdeti se: Csi ſze glih nám csáſzi vidi SM 1747, 73; Zbrojávajte piſzma, ár ſze vám tak vidi, ka vu nyih, 'zitek vekivecsni máte KŠ 1754, 4; Csüli ſzte preklinyanye, ka ſze vám vidi KŠ 1771, 150; Ka ſze ti kvárno vidi BKM 1789, 15; geto ſze ti naj neoupacsno ne vidi KŠ 1754, 5b; Ar oni ſzo náſz malo vreimena, kak ſze nyim vidilo, kastigali SM 1747, 30; med sterimi szo sze mi te edne zaszipávajoucse vidile KOJ 1833, IIII; Ka ſze mi kvárno vidi BRM 1823, 10; Tak i vi ſze zvuna vidite lidém pravicsni KŠ 1771, 77
3. ugajati, biti všeč: Tettzeni; dopádnoti, viditi sze KOJ 1833, 175; naj csini kak ſze mi vidi SM 1747, 72; Vzemi me, gda ſze ti vidi Sztoga ſzvejta KŠ 1754, 256; Kel’ko ſze vam vidi, jejte ino píte SIZ 1807, 32; tak teda, kak sze komi vidi KOJ 1833, 90; z-jarp tiszto vözememo, stero sze nam vidi AI 1875, kaz. br. 8; Vidilo ſze je i meni zrédom tebi piſzati KŠ 1771, 161; Nej sze je vidilo Sztvoriteli nebeszkomi SIZ 1807, 8; vidilo sze je nyemi pohájati KOJ 1833, IX
vidóuči -a -e
1. videč: djánya grejh? Ov ſze doprneſzé znajoucs i vidoucs od ti nepokorni KŠ 1754, 73; Vidoucs ſzam vido nevolo lüſztva mojega KŠ 1771, 361; Vidoucsi pa to lüſztvo, ſzmilüvao ſze je KŠ 1771, 31; Ona pa vidoucsa, zburkala ſze je KŠ 1771, 163; I vſze lüſztvo vidoucse, ka je vcſinyeno KM 1796, 111; zdobri del vaſi vidoucsi vas 'zitek dicsijo Bogá KŠ 1771, 706; Vidoucsi i’ od pléſzanya vö obrnyeno plecse SIZ 1807, 56
2. viden: ſze je i ſzkázao vidoucſi od nyih KŠ 1754, 112; Szkoj ſze pozna ta Vidoucsa Sz. Mati czérkev KŠ 1754, 131; Vſzáksem ſzveſztvi pa more biti Vidoucse zemelſzko dugoványe KŠ 1754, 184; Czérkev je vidoucse ſzpráviscse KMK 1780, 19; Ne pride vecs doli knám zvidoucſim tálom KŠ 1754, 113; zvidoucsim tálom pa ete Áldov aldüje Pop KMK 1780, 51; darüjes na obládanye vszejh mojih vidoucſih protivnikov KM 1783, 66; je Boug ete ſzvejt zne'zivoucſimi, vidoucſimi i nevidoucſimi ſztvármi napuno KŠ 1754, 93
vidóuči -a -e sam. vidni: da ſzo ſzti nevidoucsi ta vidoucsa vcsinyena KŠ 1771, 690; Ár mi ne glédamo ta vidoucsa KŠ 1771, 536; Ne 'zelej düſa eta vidoucsa BKM 1789, 283
vìdivši tudi vidévši tudi vidévči -a -e ko je videl: Jezus i nikoga nej vidivſi zvün te 'zené ercsé KŠ 1771, 292; Sto vidévſi nyéno 'saloszt KM 1783, 239; Pa rejszan vidévsi Gejza, da sze lüsztvo vösztrejbi KOJ 1848, 10; Dečák eta vidévši se je jáko prestrašo BJ 1886, 9; Tak ſze naj ſzvejti ſzvetloſzt vaſſa da videvsi vaſſa dobra dela, dicsio KŠ 1754, 156; Vidivſi pa zvejzdo, radüvali ſzo ſze KŠ 1771, 7; Bojdmo záto veſzéli, Vidivsi Bo'za dela BRM 1823, 73; Vidévcsi Jo'zef, ka nyegovo delo zakrito osztána AI 1875, kaz. br. 7
vídeni tudi vídjeni -a -o viden: Ki je videni po vnougi dnévi od onih KŠ 1771, 383; I oni ſzliſavſi ka 'zivé, i viden je bio od nyé KŠ 1771, 155; Videno je, kak ti o Bôg, hodi TA 1848, 53; szunce je nê vecs videno KAJ 1870, 84; Gda cstém, videne piszke na szlüsane premanyávam KAJ 1870, 6; Tam jeſzte blá'zenſztvo Od ôcs nej vidjeno BRM 1823, 339
Svetokriški
visok -a prid. 1. visok, velik: je taku viſsok im. ed. m, de ſvoj verh poſdigne zhes oblake ǀ On Viſok im. ed. m, ona niſka, On moder, ona preproſta ǀ gdu je bil leta viſoki im. ed. m dol. hrib ǀ kadar ena shlahtna viſoka im. ed. ž Perſona vmerje ǀ nej ſó uprashali, kakorshne nature, inu ſorte je letu sheliszhe, ampak ſó li gledali, de je viſsoku im. ed. s, shroku, inu lepu selenu ǀ vſij niskiga, inu viſokiga rod. ed. m ſtanu lepu guantani ſo shlij ǀ is ſamiga verha tiga viſſokiga rod. ed. m hriba Parnaſſa ſuera ǀ nespodobna della nyh viſokim daj. ed. m ſtanu ſo dopernaſhali ǀ yh je pelal s' doline na en ſilnu viſſok tož. ed. m hrib ǀ leto sapovej nèdn viſok tož. ed. m tram obeſit ǀ Sisyphus pak more en velik teshak kamen na en visok tož. ed. m hrib neſti ǀ Caligula Ceſar ſhe hushi zhes ſvoj viſoki tož. ed. m dol. ſtan je ſturil ǀ ty trije Jogri ſo mogli pojti na ta viſſoki tož. ed. m dol. hrib Tabor ǀ super ſvoj visoki tož. ed. m dol. ſtan s'kauklery, inu s'komedianti pred folkam je skakal, inu pleſsal ǀ ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki tož. ed. m dol. hrib Armenie ǀ NA TA VISSOKI tož. ed. m dol. PRASNIK SS. APOSTOLOU PETRA, INU PAULA ǀ on pak stopi n'eno viſoko tož. ed. ž miso ǀ najdeio enu vſſoku tož. ed. s, lepu sheliszhe ǀ Chriſtus na tem viſſokim mest. ed. m nebeshkim ſtoli ǀ na tem viſokem mest. ed. m hribu Libanus ǀ na enem visokem mest. ed. m lorberiu ǀ na tem viſſokem mest. ed. m hribi Calvarie ǀ na tem viſsokim mest. ed. m mostu ǀ ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes, v' katerem ta zhaſs ſo bile te viſſoke im. mn. ž shule ǀ Goſpudi Boga ſodbe ſo tuku skriune, inu uiſſoke im. mn. ž ǀ raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih rod. mn. turnu ſe vergli ǀ Lucifer is viſſokih rod. mn. nebeſſ na dnu pakla je vershen ǀ ſe vezh nemore po ſvoy nauadi od te niske semle pruti tem viſokim daj. mn. Nebeſsom polsdignit ǀ viſſoke tož. mn. ž Nebeſhke rizhy bom imela v' moim ſerzu ǀ shtorkle ſvoje mlade na viſoke tož. mn. ž ſtrehe neſseio ǀ je hotela po enih viſokih mest. mn. lujtrah hodit 2. visokega stanu: On Viſok im. ed. m, ona niſka, On moder, ona preproſta primer.> Aman ta vishishi im. ed. m Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ kulikajn je shlahtnishi Sonze, kakor luna, tulikajn je viſſokejshi im. ed. m, inu shlahtnishi Mashnik, kakor Ceſſar ǀ prezej ta vishishi im. ed. ž Gospoda, inu Firshti ſo njega ſa ſvojga Ceſſarja ſposnali ǀ Nej tedaj danaſs nehaio Judje nyh lejta shteti od ſvojga vishishiga rod. ed. m Maſhnika ǀ De bi Chriſtusa vlovili, inu svesaniga tej vikshishi daj. ed. ž Judouski Gospodi perpelali ǀ Firsht Hermanus je bil poſlal ſvojo vishishi tož. ed. ž Gospodo v' Vgorsko deshelo ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio tyh vishishyh rod. mn. Iudou v' tu meſtu Damasco ǀ na ſemli te vishishi tož. mn. s mejſta yszheio ǀ Kadar je letu vidil Calfurnius eden v' mej timy vishishimy or. mn. Gospudy presež.> ſam ta ner vishishi im. ed. m Mashenik Joachim s'úſemi Duhouni je ny nepruti shal ǀ Aron, se ſi lih ta ner vishej im. ed. m Mashnik ǀ Chriſtuſa neſſe na ta ner vishishi tož. ed. m hrib ǀ ga je bil pelal na ta nar viſokeshi tož. ed. m hrib ǀ Jeſt bom poſtavil sa tiga ner vishishiga tož. ed. m ži. Mashnika Eliachima ǀ vaſſ hozheo sa to ner vishishi tož. ed. ž Gospo v' tem krajlevſti Sicilia ǀ vſe te ner vekshi, viſokèshi im. mn. ž rezhy ſò majhine, inu niske višjiši m predstojnik: en Vishishi im. ed. je bil umerl ǀ ta Viſhishi im. ed. ga v'djaniu najde, ter ga sazhne sfariti ǀ v'Kloshtri saperti pod oblastio svojga Vishishiga rod. ed. morio prebivat ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga rod. ed. teh Fariſeou ǀ sa Nebeſhku krajleustvu ſo ſvojo volo temu Vishishimu daj. ed. podvergli ǀ sa ſvojga Vishishiga tož. ed., tu je Appata, ſo bily sbrali ǀ tiga Viſhishiga tož. ed. pohleunu proſſi ǀ ſo ga njegovi vishishi im. mn. perſilili ǀ veliku shtimaio ſodbo, inu oblaſt teh Vishishih rod. mn. ǀ Sveti Duh je Ozhetom, inu Matteram, Gospodarjom, inu Gospodiniam, tem vishishom daj. mn., inu Duhounom sapovedal ǀ imà ſturiti na gauge obejſit vſe te vishishi tož. mn. ǀ Je poſtavil Duhoune, inu deshelske: Sakonske, inu ledig: Viſſishi tož. mn., inu podloshnike višjiši ž predstojnica: Ta vishishi im. ed. odgovori nemanka obena, ampak ena nora ǀ leta shiba, v' rokah te Vishishi rod. ed. je ſilnu potrebna ǀ isvoliteſi sa vasho Vishishi tož. ed. to, katera je ta ner bulshi ǀ ta katera bo sa to Vishishi tož. ed. isvolena Narvišjiši m osebno lastno ime Bog: poshlushajte mene deklo tega ner Vishishiga rod. ed.
Prekmurski
vnóugi tudi vnógi -a -o prid. mnog, številen: Gláſz je vRámi ſzliſani, placs i jocs i czvil vnougi KŠ 1771, 8; Vnôgi jocs skôdi ocsam KAJ 1870, 31; i vnouga vno'zina ga je naſzledüvala KŠ 1771, 109; Koga miloscsa je vnôga BRM 1823, 41; Vnogo Angyelov je Bo'so miloſcso pogübilo KMK 1780, 10; I eto delo, na haſzek vnougoga národa KŠ 1771, A4a; Mártha je pa paſcsliva bila okoli vnougoga ſzlü'zenyá KŠ 1771, 205; Bog, ki ſzi vnoge miloſcse Goſzpoud SM 1747, 58; za volo vnouge hüdoube tvoje KŠ 1754, 176; zácsali ſzo ſze piſzácske ſzpitávajoucsi ga od vnougoga dugoványa KŠ 1771, 210; Ár, ga je na vnougo prosnyo piſzao KŠ 1771, 2 (B1b); Gláſzila bom Vnougo dobrouto nyegovo BKM 1789, 16; Stero ſze je vnougom meſzti Lejhko prigoudilo KŠ 1754, 248; Po vnougom vrejmeni je pa priſao KŠ 1771, 84; vu ſzvojem vnogom gúcsanyi KŠ 1771, 18; On je vnougom meſzti BKM 1789, 9; Vu vnôgom de'zd'zevnom vrêmeni BRM 1823, IX; da sze lüsztvo po vnougom krivicsnom bojovanyi krouto vosztrejbi KOJ 1848, 10; ſzprávlena po vnougoj hüdoj ſegej KŠ 1754, 4b; i kakda je ráſzla med vnougim protivinſztvom KŠ 1771, 339; Ki ſzo vnougim poſtenyom náſz poſtüvali KŠ 1771, 428; Ki nebi nazáj vzéo zvnougim tálom vu etom vrejmeni 'zitek vekivecsni KŠ 1771, 233; Naſzlejdnye je pa med vnougim düsne-vejſzti bodanyem bloudnik poſztano KM 1796, 9; odned z-szvojim vnougim poropom nazáj setuje KOJ 1848, 15; I teda bodo vidili ſziná cslovecsega pridoucsega zvnougov dikov KŠ 1771, 243; Júdas pa i Szilás zvnougov ricsjouv ſzta trouſtala brate KŠ 1771, 390; Po nyem ſzo vnogi nassi nam greihi odpüscheni SM 1747, 87; Dühá dári ſzo vnougi KŠ 1771, 513; Tou ſzo vnougi ſztári 'Zeleli BKM 1789, 8; Vnougi grejhi ſzvejta BKM 1789, 18; Jasz i drugi vnougi szmo sze vcsili KOJ 1833, V; ár szo vnougi nemci szem volo doubili KOJ 1848, 10; Vnouge moke i mántre ſze ogen zovéjo KŠ 1754, 145; i vnouga drüga mejſzta ſzo po nyem Evangyeliom notri vzelá KŠ 1771, 260; I jaſz ſzem ſzin grehov vnogih SM 1747, 67; i ſztroskom vnougi vörni dusicz vö zoſtámpani KŠ 1771, A7a; Od eti mao ſzo vnougi vucsenikov nyegovi tá nazáj odisli KŠ 1771, 287; Ki je darovnik odbrôt vnôgi BRM 1823, 4; kak punoszt dobrôt vnôgi KAJ 1848, 9; Ár gda bi k-szvojim vnougim 'senam csér szi pridjáo KOJ 1848, 5; Doszta sztvaram je vnôgim pa pérje KAJ 1870, 10; vnoge naſſe grehe na ſztrán oſztavimo SM 1747, 84; i od grejha vnouge mántre trpi KŠ 1754, 243; majoucsi ſzebom roune, i vnouge druge KŠ 1771, 52; prineſzli ſzo nyemi vragometne vnouge KŠ 1771, 25; Dá vam kincse vnôge BRM 1823, 9; Vido szam pri tom deli naprej vnouge loczné prouti meni obrnyene KOJ 1833, V; táblo, stera prilicsna bode vnoge zmeslinge odvrnoti AI 1875, kaz. br. 6; kako i vnouga drüga ſzkrivna Bosja dugoványa TF 1715, 40; kou ſze nám po vnougi prosnyáj dá KŠ 1754, 183; geto ſzo ji na Kriſztuſovo ſzpoznanye vnougi mejſztaj pripelali KŠ 1771, A5b; ſze je i ſzkázao vu vnougi znamejnyaj KŠ 1754, 112; szo sze lüdjé po vnougih lejtih tak szpohüjsali KOJ 1845, 3; Törki szo z-vnogih mesztaj vöodtirani AI 1875, kaz. br. 3; Vnogih mesztaj nikaj de'zd'za nê bilô AI 1875, 8; kai ſzmo mi pregreiſili vnogimi greihi SM 1747, 54; Ár ſzem vnougimi ſzpadáji prouti tebi pregrejso KŠ 1754, 225; Szpitávao ga je pa zvnougimi ricsmi KŠ 1771, 250; Boug je ſztvouro Angyele z-vnougimi popolnoſztmi KMK 1780, 10; menye vo zebráni pejſzen meti, liki zvnougimi brezi vſze rázlocsnoſzti BKM 1789, 4b; Pokedob sze zná vogrszki Jezik z-vnougimi Grammatikami hváliti KOJ 1833, IIII; gda vidi Pápo z-vnougimi prebivavci KOJ 1848, 4; Ki vu Bo'zoj diki vcsini dela vnôga BRM 1823, 10; Ki vu Bo'zoj diki vcsini dela vnôga BRM 1823, 10
vnóugi -a -o sam. mnogi, številni: Kako po okornoſzti ednoga csloveka vnougi ſzo grejsniczi poſztanoli KŠ 1754, 119; ár vnougi ſzo zváſz, ſterim nyihovo vreime nepernáſſa TF 1715, 7; Vnougi ſze zvrácsijo KŠ 1771, 49; Vnogi právijo, Sto nam szká'ze dobro TA 1848, 4; Vnogih, ki szo sztráj, ka zimôsz AI 1875, 8; i ſzkázali ſzo ſze vnougim KŠ 1771, 96; Sztrasna bode vnougim BKM 1789, 9; kervi koteraſze za váſz i za vnoge prelejé TF 1715, 39; ktera ſze za vnoge von prelie SM 1747, 39; csi ona nede vnouge vöpelala KOJ 1833, IIII; kaj je potrejbno Szini cslovecsemi vnouga trpeti KŠ 1771, 128; Nyega (psa) cslovek na vnôga nüca KAJ 1870, 39
vnóugi -a -o sam. mnogi, številni: Kako po okornoſzti ednoga csloveka vnougi ſzo grejsniczi poſztanoli KŠ 1754, 119; ár vnougi ſzo zváſz, ſterim nyihovo vreime nepernáſſa TF 1715, 7; Vnougi ſze zvrácsijo KŠ 1771, 49; Vnogi právijo, Sto nam szká'ze dobro TA 1848, 4; Vnogih, ki szo sztráj, ka zimôsz AI 1875, 8; i ſzkázali ſzo ſze vnougim KŠ 1771, 96; Sztrasna bode vnougim BKM 1789, 9; kervi koteraſze za váſz i za vnoge prelejé TF 1715, 39; ktera ſze za vnoge von prelie SM 1747, 39; csi ona nede vnouge vöpelala KOJ 1833, IIII; kaj je potrejbno Szini cslovecsemi vnouga trpeti KŠ 1771, 128; Nyega (psa) cslovek na vnôga nüca KAJ 1870, 39
Prekmurski
vö̀povèdati -povém dov.
1. izreči, izgovoriti: more tak csiszto vöpovedati KOJ 1833, 8; vſzáko rejcs csiſzto vö povej BKM 1789, 7b; Gda je záto Goſzpoud eta vö povedao, gori je vzéti KŠ 1771, 156
2. povedati, izpovedati: csi je ſto ſteo vö povedati KŠ 1771, 487; vö povejm ſzkrita KŠ 1771, 45; Vöpovêm nazveszcseno meni szkoncsanye TA 1848, 3; piszmo, v-sterom vöpovejo, ka nescso csüti AIP 1876, br. 5, 2; nikomi vö ne povej, ka ſzi mi eta nazvejſzto KŠ 1771, 415; Komaj je tou vö povedao KM 1790, 20
3. izpovedati, izjaviti: ki de kaj proti meo, tô v-szedsztvi vöpovê AI 1875, kaz. br. 2; rod pa nyegov ſto povej vö KŠ 1771, 366; je zapovedao pri tom osztati, ka ona vöpovej KOJ 1833, 78; ruszki caszar vöpovedo, ka on boj zacsne AIP 1876, br. 12, 3
4. izraziti: dugoványa z-verbumom vöpovejmo KOJ 1833, 58; lasztivnoszti vöpovêmo AIN 1876, 29
vö̀povèdati se -povém se izgovoriti se: vszákim vüszt odpiranyem sze edna -edna szillaba vöpové AIN 1876, 8
vö̀povédani -a -o
1. izrečen, izgovorjen: Jasz vöpovêdani govor doli znam szpiszati KAJ 1870, 7; V-Goripiszi je vöpovêdano obecsanye dokoncsati dugoványe AI 1875, kaz. br. 2; vszáka zemla sze pôleg vöpovêdanoga násztopa gorivzeme AI 1875, br. 2, 4
2. razglašen, določen: dugoványi za navküpne szo vöpovêdani AI 1875, br. 1, 1
1. izreči, izgovoriti: more tak csiszto vöpovedati KOJ 1833, 8; vſzáko rejcs csiſzto vö povej BKM 1789, 7b; Gda je záto Goſzpoud eta vö povedao, gori je vzéti KŠ 1771, 156
2. povedati, izpovedati: csi je ſto ſteo vö povedati KŠ 1771, 487; vö povejm ſzkrita KŠ 1771, 45; Vöpovêm nazveszcseno meni szkoncsanye TA 1848, 3; piszmo, v-sterom vöpovejo, ka nescso csüti AIP 1876, br. 5, 2; nikomi vö ne povej, ka ſzi mi eta nazvejſzto KŠ 1771, 415; Komaj je tou vö povedao KM 1790, 20
3. izpovedati, izjaviti: ki de kaj proti meo, tô v-szedsztvi vöpovê AI 1875, kaz. br. 2; rod pa nyegov ſto povej vö KŠ 1771, 366; je zapovedao pri tom osztati, ka ona vöpovej KOJ 1833, 78; ruszki caszar vöpovedo, ka on boj zacsne AIP 1876, br. 12, 3
4. izraziti: dugoványa z-verbumom vöpovejmo KOJ 1833, 58; lasztivnoszti vöpovêmo AIN 1876, 29
vö̀povèdati se -povém se izgovoriti se: vszákim vüszt odpiranyem sze edna -edna szillaba vöpové AIN 1876, 8
vö̀povédani -a -o
1. izrečen, izgovorjen: Jasz vöpovêdani govor doli znam szpiszati KAJ 1870, 7; V-Goripiszi je vöpovêdano obecsanye dokoncsati dugoványe AI 1875, kaz. br. 2; vszáka zemla sze pôleg vöpovêdanoga násztopa gorivzeme AI 1875, br. 2, 4
2. razglašen, določen: dugoványi za navküpne szo vöpovêdani AI 1875, br. 1, 1
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 9
- 10
- 11
- 12
- 13
- Naslednja »
Število zadetkov: 252
Dostopnost