Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
opíti opíjem dov. (í)
1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: zvabili so ga v zidanico in opili
// povzročiti pijanost, omotico: ta pijača opije / močna zdravila so ga opila
2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: zmaga jih je opila / opiti koga z besedami
    opíti se 
    s pitjem alkoholne pijače postati pijan: pil je, da bi se opil; opiti se z žganjem
    opít -a -o:
    opit človek; bila je nekoliko opita; opit od lepote
SSKJ²
opítje -a s (ȋ)
glagolnik od opiti: posledice opitja
SSKJ²
pripíti se -píjem se dov. (í)
1. prisesati se: pet pijavk se je pripilo na njegovo roko
2. zastar. nekoliko se opiti: pili so pomalem in se redko pripili
    pripíti knjiž.
    s pitjem alkoholnih pijač spraviti v določeno stanje: pripil jim je revščino; rad bi si pripil pozabo
    pripít -a -o:
    nikoli ne obleži pijan, pripit pa je velikokrat; odtrgati pripito pijavko
SSKJ²
víno -a s (í)
1. alkoholna pijača iz soka grozdja po alkoholnem vrenju: vino teče iz soda; dati komu vina in kruha; piti, točiti vino; pridelovati vino; opiti se z vinom; čisto, motno vino; kislo, naravno vino; to vino je pitno; liter, steklenica vina; razstava vin / arhivsko vino navadno najvišje kakovosti, ki je vsaj tri leta zorelo; belo, rdeče vino; buteljčno, odprto vino; desertno vino; kakovostno vino (z geografskim poreklom) iz več sort grozdja z ožjega geografskega območja z izraženimi sortnimi lastnostmi; lahko ki vsebuje do 9 odstotkov alkohola, močno vino ki vsebuje več kot 12 odstotkov alkohola; ledeno vino iz grozdja, natrganega na ledeni trgatvi; namizno vino brez geografskega porekla najnižje kakovostne stopnje, narejeno iz več sort grozdja; namizno vino z geografskim poreklom iz ene ali več sort grozdja s širšega geografskega območja; pelinovo vino v katerem je bil namočen pelin; peneče (se) vino ki ima dosti ogljikovega dioksida; polsuho vino ki ima v enem litru do 15 g sladkorja; predikatno vino vrhunsko vino iz grozdja s podaljšanim dozorevanjem v vinogradu; sladko vino ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; suho vino ki ima zaradi zelo majhne količine sladkorja, ki ni povrel, kiselkast ali trpek okus; vrhunsko vino (z geografskim poreklom) iz ene ali več sort grozdja z ozkega geografskega območja z izraženimi izbranimi sortnimi lastnostmi; žlahtna vina / vino vre vinski mošt; ekspr. vino človeka razvname, zmeša alkohol v vinu; pijan od vina; ekspr. iskati tolažbo v vinu v čezmernem pitju vina; ekspr. utopiti jezo, žalost z vinom
 
ekspr. iz njega govori vino v pijanosti ne premisli, kaj reče; šalj. vino mu je stopilo, šlo, zlezlo v glavo opil se je, v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. vino ga je spravilo pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; ekspr. vino je prišlo za njim ga je opijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. naliti, natočiti komu čistega vina povedati mu resnico brez olepšavanja; zastar. žgano vino žganje; preg. v vinu je resnica vinjen človek pove, česar sicer ne bi povedal
 
agr. gazirati, rezati, starati, žveplati vino; farm. železno vino nekdaj desertno vino, v katerem je raztopljena železova spojina; gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb; rel. darovati (pri maši) kruh in vino; mašno vino
// navadno s prilastkom alkoholna pijača iz sadnega soka po alkoholnem vrenju sploh: češnjevo, malinovo, ribezovo, šipkovo vino / sadna vina
2. pesn. kar opija, omamlja koga: njegove besede so bile vino našim ušesom
// s prilastkom opojnost, omamnost: vino ljubezni, sanj; staro, močno vino modrosti
SSKJ²
zaletávati se -am se nedov. (ȃ)
1. hitro se premikajoč prihajati v sunkovit dotik s čim: iz objestnosti se zaletavati v mimoidoče; v temi so se zaletavali v stole, zaboje; vešče se zaletavajo v svetilko
// udarjati s hitro vozečim vozilom ob kaj: opiti vozniki avtomobilov se pogosto zaletavajo v ograjo; zaletavati se z avtomobili
2. ekspr. hitro, premalo premišljeno se lotevati česa, delati kaj: ne zaletavajte se, ampak dobro premislite, ker bo veliko stroškov / zaletavati se iz neumnosti v neumnost
3. ekspr., navadno v zvezi z v vznemirjeno, razburjeno izražati pomisleke o čem: javno se zaletavati v program / članek se zaletava v odločitev oblasti / ta fant se zaletava v vsako dekle jo nadleguje
    zaletavajóč se -a -e:
    zaletavajoče se kroglice; prisl.: zaletavajoče se česa lotevati
     
    zaletavajoče govoriti, hoditi neenakomerno hitro, sunkovito

Slovenski pravopis

Pravopis
kozárec -rca m s -em (ȃ) ~ vode; šalj. globoko pogledati v ~ |opiti se|
Pravopis
nacedíti -ím dov. nacédil -íla, nam. nacedít/nacedìt; nacejênje; drugo gl. cediti (í/ȋ í) kaj To smolo so nacedile smreke; slabš. nacediti koga ~ soseda z žganjem |napojiti, opiti|
nacedíti se -ím se (í/ȋ í) Iz satja se je nacedilo še nekaj medu; knj. pog., poud. nacediti se česa ~ ~ žganja |napiti se|
nacedíti se ga -ím se ga (í/ȋ í) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
Pravopis
nalíti -líjem dov., nam. nalít/nalìt; nalítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ čaj; naliti komu kaj ~ gostu kavo; naliti koga/kaj z/s čim ~ kozarce s šampanjcem |natočiti|; poud. ~ prišleca z žganjem |napojiti, opiti|
nalíti se -líjem se (í) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|
Pravopis
opíti opíjem dov., nam. opít/opìt; opítje; drugo gl. piti (í) koga z/s čim ~ soseda z žganjem; poud. Zmaga jih je opila |napravila nekritične, nerazsodne|
opíti se opíjem se (í) z/s čim ~ ~ z vinom
Pravopis
poglédati -am dov. poglèj/poglêj poglêjte, star. poglédi -te; -an -ana (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj jezno ~ koga; poud. Rad ~a dober film |ga gre gledat|; Poglej (ga), kako zna |izraža presenečenje|; poud. pogledati komu/čemu v kaj ~ prijatelju v srce |spoznati, kaj čuti|; ~ resnici v oči |priznati, sprejeti jo|; ~ smrti v obraz |biti v smrtni nevarnosti|; poud. pogledati na koga/kaj Malo poglej na otroke |popazi|; knj. pog. pogledati za kom Rad ~a ~ dekleti |kaže zanimanje zanje|; ~ in zamižati; ~ na levo, skozi okno; šalj. globoko ~ v kozarec |opiti se|
poglédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu
Pravopis
preglobôko nač. prisl. (ó) ~ se potopiti; poud. ~ ljubiti |zelo|; šalj. ~ pogledati v kozarec |opiti se|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
opíti opíjem dov.
GLEJ SINONIM: omamiti, opijaniti, opijaniti
Celotno geslo Sinonimni
opíti se opíjem se dov.
izraža, da kdo z uživanjem alkoholne pijače v veliki količini postane pijan
SINONIMI:
napiti se, opijaniti se, upijaniti se, ekspr. globoko pogledati v kozarec, ekspr. nabrenkati se, pog. nabrenkati se ga, pog. nacediti se, pog. nacediti se ga, pog. nacehati se, pog. nacukati se, pog. nacukati se ga, ekspr. nakresati se, pog. nakresati se ga, pog. nalesti se ga, ekspr. naliti se, pog. naliti se ga, pog. naluckati se, pog. naluckati se ga, pog. napiti se ga, pog. natreskati se, pog. natreskati se ga, ekspr. natrkati se, pog. natrkati se ga, pog. nazobati se ga, neknj. pog. nažehtati se, neknj. pog. nažlampati se, neknj. pog. nažreti se ga, nar. oviniti se, ekspr. zaliti se, ekspr. zapiti se
Celotno geslo Sinonimni
slívovka -e ž
žganje iz slivpojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE: pijača, žganje
Celotno geslo Sinonimni
víno -a s
alkoholna pijača iz soka grozdja po alkoholnem vrenjupojmovnik
SINONIMI:
šalj. božja kapljica, star. božji dar, ekspr. rujno vino, ekspr. trsni sok, ekspr. vince, ekspr. vinčece, ekspr. vinček, pog. vinska kaplja, pog. vinska kapljica, ekspr. žlahtna kapljica
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik pelinovo vino  pojmovnik ribezovo vino

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
čèp Frazemi s sestavino čèp:
bíti pijàn kot čèp, nacedíti se kot čèp, opíti se kot čèp, pijàn kot čèp, tŕd kot čèp
Celotno geslo Frazemi
kozárec Frazemi s sestavino kozárec:
izprázniti kozárec, prázniti kozárce, [(pre)globôko] poglédati v kozárec, vihár v kozárcu vôde, zvrníti kozárček [čésa], zvrníti kozárec [čésa]
Celotno geslo Frazemi
kráva Frazemi s sestavino kráva:
bíti mólzna kráva, čàs debélih kráv, čàs súhih kráv, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti góbec kot kráva rép, kàkor kráva na bóben, [kàkor] pét kráv za èn gróš, [kot da] sva kráve skúpaj pasla?, [kot] mólzna kráva, krávo s svédrom dréti, léta debélih kráv, léta súhih kráv, napíti se kot kráva, nažréti se ga kot kráva, obdóbje debélih kráv, obdóbje súhih kráv, pijàn kot kráva, píti kot kráva, prilégati se kómu kot krávi sêdlo, pristájati kómu kot krávi sêdlo, [sàj] nísva kráv skúpaj pásla, sédem debélih kráv, sédem súhih kráv, svéta kráva, [še] kráve bi se smejále kómu/čému
Celotno geslo Frazemi
múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]
Celotno geslo Frazemi
opíti se Frazemi s sestavino opíti se:
opíti se kot čèp
Število zadetkov: 32