Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
míkroekonomíja míkroekonomíje samostalnik ženskega spola [míkroekonomíja]
    1. ekonomija, gospodarski pojavi znotraj posameznih gospodarskih enot
      1.1. veda, ki se ukvarja s tako ekonomijo, gospodarskimi pojavi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. microeconomy iz lat. micro.. ‛majhen’, ‛milijonina osnovne enote’ prevzeto iz gr. mīkrós ‛majhen’ + ↑ekonomija

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
opravičljív -a -o prid. (ī í)
ki se da opravičiti: opravičljiv izostanek; opravičljiva zamuda / opravičljiva pomota, radovednost / taki ukrepi so v danih razmerah opravičljivi / izostati brez opravičljivega vzroka zadostnega (za opravičilo)
SSKJ²
oprostljív -a -o prid. (ī í)
ki se da oprostiti: oprostljiva nerodnost / oprostljiva zamuda opravičljiva; oprostljivo ravnanje odpustljivo
SSKJ²
zamúda -e ž (ȗ)
1. glagolnik od zamuditi: oprostiti komu zamudo; opravičljiva zamuda; zaradi zamude vlaka priti prepozno v službo / plačilna zamuda; zamuda roka / trudili so se, a brez zamude ni šlo; pri tem delu prihaja do zamud / biti v zamudi z izdelavo načrtov zamujati / obravnavati šolske zamude izostanke
2. čas med predvideno, določeno in dejansko uresničitvijo česa: zamuda se manjša, veča; nadomestiti zamudo / vlak ima pri prihodu pol ure zamude / prihajati, pripeljati, priti z zamudo pozneje, kot je predvideno, določeno; sestanek se je začel z zamudo; izpolniti obljubo z majhno zamudo

Slovenski pravopis

Pravopis
oprostljív -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~a nerodnost; ~a zamuda opravičljiva; ~o ravnanje odpustljivo
oprostljívost -i ž, pojm. (í)

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
nesrámnost -i ž
1.
dejstvo, da je kdo nesramenpojmovnik
SINONIMI:
zastar. brezobraznost, knj.izroč. brezsramnost, zastar. brezstidnost, knj.izroč. impertinenca, knj.izroč. impertinentnost
2.
ekspr. nesramno dejanje ali ravnanjepojmovnik
SINONIMI:
zastar. brezobraznost, knj.izroč. infamija, knj.izroč. infamnost
Celotno geslo Sinonimni
opravičljív -a -o prid.
ki se da opravičiti
SINONIMI:

Pravni terminološki slovar

Pravo
nèizogíbna zmóta -e -e ž
Pravo
opravičljíva zmóta -e -e ž

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Izbira ustreznega sklona: rodilnik ali tožilnik?

Vprašal bi, ali je v naslednjih primerih potrebno uporabiti rodilnik ali tožilnik.

1. Pomembno je zagotoviti, da študenti zadevnih oseb ne označijo kot nevedne/nevednih.

2. Kupci ne bi smeli biti prisiljeni predložiti pogodbe/pogodb (množina).

Jezikovna
Zapisovanje povečav pri strelnih daljnogledih

Zanima me, kakšen je pravilen številski zapis, ki se nanaša na razmerje povečav in premer objektiva pri strelnih daljnogledih. V mislih imam takšne zapise:

1–4x24

3–9x40

5–25x56

števili pred znakom "x" predstavljata razmerje povečav. 1–4 torej pomeni, da lahko sliko približamo štirikrat. 3–9 pomeni, da lahko sliko približamo trikrat (9 deljeno s 3 = 3), slika pa je že v osnovi povečana trikrat. Število po znaku "x" predstavlja premer leče v objektivu, pri prvem je torej ta premer 24 mm, pri drugem 40 mm itd.

Kombinacije se izgovorijo tako: 1 do 4 krat 24, 3 do 9 krat 40, 5 do 25 krat 56. Pri prvem delu mi je jasno, da gre za stični pomišljaj, saj je zamenljiv s predlogoma od in do. Pri drugem delu mi je manj jasno. Raba kaže, da pred in po znaku "x" ne zapisujemo presledkov, Slovenski pravopis pa bi temu najverjetneje nasprotoval.

Ker pišem magistrsko nalogo s tega področja (terminologija), me zanima, kakšen zapis predlagate.

Število zadetkov: 11