Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
anžigel* -gla (anžigel*, anžidil) samostalnik moškega spola
kdor iz verskih nagibov živi v samoti, ločen od drugih ljudi; SODOBNA USTREZNICA: puščavnik
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Celotno geslo Pohlin
avštriga [āvštriga] samostalnik ženskega spola

školjka ostriga, LATINSKO: Ostrea

Celotno geslo eSSKJ16
bati se bojim se nedovršni glagol
1. čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
1.1 kdo; s prisl. določilom časa ali vzroka
1.1.1 kdo čutiti strah ob stiku z nadnaravnimi bitji
1.2 kdo; koga/česa, pred čim
1.2.1 kdo; koga/česa, pred čim čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim
2. kdo; česa, pred čim biti v skrbeh zaradi pričakovanja česa neprijetnega ali nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
2.1 kdo; česa komu, česa pred kom, zavoljo koga, komu, za koga biti v skrbeh za koga ali kaj
3. z nedoločnikom, kdo; česa, pred kom ne imeti dovolj poguma; SODOBNA USTREZNICA: bati se, ne upati si
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 44 delih
Celotno geslo eSSKJ16
beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola
1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda
1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek
2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti
3.2 kar je izrečeno
4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved
5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek
7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik
7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica
8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo
9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu
10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo
11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo
12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč
FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati/dati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dati besedo, dati/dajati komu hude/trde/sramotne besede, držati besedo, polagati/položiti/postaviti/dati besedo/besede (komu) v usta, ujeti koga na besedi/v besedah
TERMINOLOGIJA: deset besede
Prekmurski
bìster -tra -o prid.
1. bister, prodoren, oster: Cslovek je biszter bio AI 1875, kaz. br. 7; dvej okej bistrivi BJ 1886, 42; Nogé nyihove ſzo biſztre na krvi prelejávanye KŠ 1771, 453
2. hiter: Kako biſztra ſztrejla BKM 1789, 166
najbistréjši -a -e najhitrejši: Najbistrejšega konja dojde AI 1875, 11
Vorenc
bister prid., F10, acies oculorum, oſter, inu biſter pogled; clarificare, jaſnu, biſtru, zhiſtu, ozhitnu ſturiti; clarus, -a, -um, zhiſt, ſvitál, biſter, jaſni, ſlovezh; limpidus, -a, -um, zhiſt kakòr ſtudeniz, biſter; oculi acres, acisti, biſtre ozhy; perspicatia, -ae, perspicacitas, -tis, biſtru premiſhlenîe, ali reṡgledanîe, oſtri ṡaſtop; perspicax, -cis, biſtriga premiſhlanîa, oſtre modruſti, ṡaſtopnosti, pameti; perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt; perspicuitas, biſtru reṡgledanîe; subtilis ingenÿ, biſtre modruſti
Celotno geslo eSSKJ16
biti1 bijem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti
1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti
2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; kogatož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom
2.2 kdo; na koga napadati koga
2.3 kdo; kogatož. pobijati
2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami
3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup
3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup
3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa
4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati
5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti
6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati
FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih
FRAZEOLOGIJA: biti koga v smrti , biti v vodo
Vorenc
bodeč del., F16, aculeatus, -a, -um, bodèzh, ẛhpizhaſt, s'ẛhelom; anchuſa, -ae, enu bodezhe ẛeliszhe, s'erdezho korenino; carex, caricis, ena dolga bodèzha trava per vodah; coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn, bodèzh, ali ternaſti korèn; cynogloſsos, vel cynogloſsa, bodezhi paſji jeṡik, ṡeliṡzhe; cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe grinte, ali hraſte; lanaria, -ae, enu neṡnanu bodezhe ṡeliṡzhe, s'katerim ſo volno ſpirali; leucacantha, -ae, ene neṡnane koprive, ali bodèzhe ṡeliṡzhe; punctorius, -a, -um, bodèzh; pungens, bodèzhi; rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu potler rata ternaſtu, inu bodezhe; ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji tern, enu ternaſtu bodèzhe ṡeliṡzhe s'ardezhimi jagodami; scaber, -ra, -rum, oṡter, bodèzh ṡa perjemati; sentus, -a, -um, senticosus, -a, -um, ternou, oſter, bodèzh; smilax aspra, en bodèzhi ſlak ali ternaſt
Svetokriški
bodeč -a prid. bodeč, oster: jeſt ſim kakor en bodezh im. ed. m jesh ǀ kakor en bodezhi im. ed. m dol. tern ǀ ena bodezha im. ed. ž puszhava ǀ Ali takorshnu ſerze je kamenitvu, inu bodezhe im. ed. s ǀ Ti ſi ta shlahtna gartrosha pres bodezhiga rod. ed. s ternja tiga greha ǀ Kadar je premishloval Krajl David, koku mozhnu rani zhloveka ieſik takorshneh opraulauzou, je taiſtiga perglihal enimu bodezhimu daj. ed. m mezhu ǀ ven bodezh tož. ed. m garm belih gartrosh je bila padla ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … S. Gulihelmus ſvoj bodezhi tož. ed. m dol. shelesni guant ǀ Guilhelmus, kateri eno sheleſno bodezho tož. ed. ž ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ bo padla v' tu bodezhe tož. ed. s ternje ǀ kateri venim bodezhim mest. ed. m grastu ſydi ǀ Vidim tankaj Benedicta de nah po tem bodezhijm mest. ed. s ternu ſe vala ǀ tepſti, inu s'bodezho or. ed. ž gajshlo njegovu S. Tellu gajshlat ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem or. ed. s terniom obdano ǀ te bodezhe im. mn. ž shibe ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele ǀ kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih rod. mn. shpiz ǀ S. Sebaſtian de je poln bodezhyh rod. mn. ſtrel ǀ shidane guante ſo savergli ostre inu bodezhe tož. mn. m ſo oblekli ǀ de bi ſe imela naga po bodezhah mest. mn. ternah valati ǀ dua Rabelna perſtopita s' bodezhimi or. mn. shibami neusmilenu ga sazhnejo tepſti ǀ s' bodezhimy or. mn. shibami presež.> s' tiga ner bodezhiga rod. ed. s morskiga ternja eno veliko krono ſo ſturili
Celotno geslo eSSKJ16
bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola
1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog
1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog
1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče
1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin
1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri
2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog
2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo
2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo
3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog
3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik
3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik
3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec
4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv
4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog
FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih
FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj
Vorenc
bridak prid., F2, asper, oſter, terd, kiſſel, bridák; perasper, -ra, -rum, cilú kiſſil inu bridák
Vorenc
brideč del., peracer, -ris, -cre, ṡalu bridèzh, kiſſil, oſter
Vorenc
bridek prid., F2, acutus, -a, -um, oſter, bridki, moder, ẛhpizhaſt; saevitia, -ae, grosovitoſt, slobnúſt, britka hudoba
Celotno geslo eSSKJ16
britev -tve (britov) samostalnik ženskega spola
rezilo za odstranjevanje dlak; SODOBNA USTREZNICA: britev
FREKVENCA: 10 pojavitev v 5 delih
FRAZEOLOGIJA: najeta britev, obena britev nima priti na/pojti čez glavo koga
Celotno geslo Pohlin
brusiti [brusīti brúsim] nedovršni glagol

brusiti, ostriti

Celotno geslo eSSKJ16
brusiti1 -im nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/kaj s ponavljajočim se premikanjem brusila delati kaj ostro; SODOBNA USTREZNICA: brusiti
2. kaj; kaj, (ob kaj) drgniti ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: brusiti
FREKVENCA: 12 pojavitev v 7 delih
FRAZEOLOGIJA: brusiti jezik
Celotno geslo eSSKJ16
čezdati -dam dovršni glagol
1. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide k drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.1 kdo; komu, kaj izraža osebkovo dopustitev, da kdo drug odloča o njem; SODOBNA USTREZNICA: izročiti se, predati se
1.2 kdo; kaj narediti, da se kaj lahko uporabi; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
2. kdo; komu/čemu, koga narediti, da kdo preide k drugemu (z oblastjo in/ali močjo) z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
2.1 kdo; koga, s prisl. določilom namena odločiti, da se s kom kaj zgodi s kaznovalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
2.2 kdo; čemu, koga dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
3. ekspresivno, kdo; koga (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: pahniti
4. kdo; koga, s prisl. določilom vzroka sporočiti nasprotniku, sovražniku kaj obremenilnega za koga z namenom škodovati mu; SODOBNA USTREZNICA: izdati
5. kdo; koga ne preprečiti, ne ubraniti, da kdo kaj dela, da se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
FREKVENCA: 55 pojavitev v 14 delih
FRAZEOLOGIJA: čezdati koga smrti
Celotno geslo eSSKJ16
delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola
1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5. kar se uresničuje
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.1 Boga oz. božjih oseb
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti k delu s kom/čim, imeti kaj k delu, naložiti delo na kaj / priložiti delo k čemu, vzeti si kaj (naprej) k delu,flis,muja
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Celotno geslo eSSKJ16
dobro3 (dobru, dobro) povedkovnik
1. komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2. izraža precejšnjo zadovoljivost razmer, okoliščin; SODOBNA USTREZNICA: dobro
3. komu [smiselni osebek] izraža precejšnjo zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja; SODOBNA USTREZNICA: dobro
3.1 v medmetni rabi, komu [smiselni osebek] izraža prepričanje, da je kdo zaradi česa deležen (trajne) sreče, blagoslova; SODOBNA USTREZNICA: dobro
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 38 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dolirezati -žem nedovršni glagol
kdo; kaj s rezilom odstranjevati sadeže z rastline; SODOBNA USTREZNICA: rezati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Število zadetkov: 99