Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Up. umetnost
sekálni líst -ega -a m
SSKJ²
skŕhati -am dov. (ŕ r̄)
narediti, povzročiti, da rezilo izgubi ostrino: skrhati nož, sekiro; kosa se mu je skrhala; pren. skrhati ostrino problema
● ekspr. ob tem si bo skrhal zobe ne bo uspel
// ekspr. narediti, povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: bolezen je skrhala njegovo moč; spretno so skrhali njen odpor; disciplina se je skrhala; njuno prijateljstvo se je skrhalo / nameraval je spregovoriti, a se mu je glas skrhal
    skŕhati se knjiž.
    okrušiti se, oškrbiti se: steklena posoda se je skrhala
    skŕhan -a -o:
    povedati s skrhanim glasom; skrhan meč; skrhana britev; skrhano družinsko življenje; prisl.: skrhano spregovoriti
Celotno geslo Sinonimni
skŕhati -am dov.
kaj narediti, povzročiti, da rezilo izgubi ostrino
SINONIMI:
nar. ustrupati
GLEJ ŠE SINONIM: oslabiti, oslabiti
Celotno geslo Kostelski
skrhati ► sˈkr̥xat -an dov.
Celotno geslo Sprotni
zaobjèm samostalnik moškega spola
    kar določa, koliko česa je (s čim) zajeto, obseženo 
SSKJ²
zaslónka -e ž (ọ̑)
1. film., fot. priprava v objektivu fotografskega aparata, kamere, ki uravnava količino svetlobe, ki jo objektiv prepusti, in povečuje ali zmanjšuje globinsko ostrino slike: nastaviti, odpreti zaslonko; odprtina zaslonke / lamelna zaslonka / pog. izbrati pravilno zaslonko zaslonsko število
♦ fiz. zaslonka priprava v optičnih aparatih za omejevanje svetlobnega curka; fot. sončna zaslonka cevi podoben nastavek, ki se pritrdi na objektiv, da direktna svetloba ne pade naravnost nanj
2. nav. mn., knjiž. roleta, žaluzija: zaslonke na oknih so bile spuščene
SSKJ²
združeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da pride kaj skupaj na eno mesto: združevati knjige po avtorjih in strokah / združevati na enem mestu
// delati, da pride kaj skupaj sploh: pri šivanju združujemo kose blaga; stroj, ki združuje vlakna / združevati v snope; združevati konce vrvi z vozli
// delati, povzročati, da pride do stika med moškimi in ženskimi spolnimi organi: združevati samce in samice / spolno združevati
2. delati, da iz dveh ali več samostojnih enot nastane nova, večja enota: združevati občine / združevati njive in travnike / združevati besede v stavke / združevati ovce v trope
// delati, da kaj postane sestavni del večje enote: združevati samostojne delavnice z osrednjim obratom / dogovor združuje države v gospodarsko skupnost
3. delati iz več delov, enot novo enoto, celoto: združevati člene pravilnika, ki se preveč ponavljajo
4. biti, nahajati se med čim in to povezovati: stavbi združuje pokrit hodnik; ceste in proge združujejo pokrajine in naselja
5. biti skupen vsem delom kake celote: združuje jih jezik; pesmi združuje ista tematika
// notranje, čustveno povezovati: ta ideja ljudi združuje; skupno trpljenje najbolj združuje / skrb za otroke združuje starše in učitelje
6. imeti kaj kot svoj sestavni del: društvo je združevalo napredne dijake / ta del motorja združuje najvažnejše dele
7. delati, da kaj poteka, se dogaja skupaj s čim drugim: občne zbore združujejo z zabavami / združevati prijetno s koristnim
8. imeti, vsebovati obenem: kritika mora združevati pravičnost in ostrino / združeval je lepoto in duhovitost; v svojem značaju združuje plemenite lastnosti
● država v svojih mejah združuje različne narode v državi so, živijo; publ. sindikat združuje nekaj tisoč članov ima; ekspr. kako združuje poklic igralca s tako brezčutnostjo kako je kot igralec lahko tako brezčuten
♦ čeb. združevati čebelje družine; pravn. združevati delo v socializmu vzpostavljati razmerja v delovnem procesu
    združeváti se 
    1. postajati sestavni del večje enote: predmestna naselja se združujejo z mestom
    // prihajati prostorsko v neposreden stik: na tem mestu se kabla združujeta / v daljavi se nebo združuje z morjem
    2. iz dveh ali več samostojnih enot nastajati nova, večja enota: podjetji se združujeta / glasovi so se združevali v melodijo
    3. začenjati delati, delovati skupaj zaradi skupnih ciljev, koristi: kmetje se združujejo z delavci; gospodarsko, poslovno, strokovno se združevati / politično se združevati v stranke
    4. opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose: ti dve pasmi se ne združujeta / spolno, telesno se združevati
    združujóč -a -e:
    združujoč se v društva, ohranjati ljudske običaje; v jate združujoči se ptiči; združujoče lastnosti
Celotno geslo Vezljivostni G
združeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: združíti 1-5
6.
kaj prostorsko dajati skupaj kaj
Stavbi združuje pokrit hodnik.
7.
kdo/kaj dajati skupaj koga/kaj
Društvo je združevalo napredne ljudi.
8.
kdo/kaj imeti skupaj koga/kaj
Kritika je združevala ostrino in korektnost.
9.
iz čebelarstva kdo/kaj dajati skupaj kaj
Čebelje družine so združevali.
SSKJ²
žêlo -a s (é)
1. organ na zadku zlasti nekaterih žuželk, podoben koničasti cevki: škorpijon porine, zabode, zasadi želo v žrtev; čebelje, osje želo; ostro, strupeno želo; bridka misel se mu je kot želo zadrla v srce; pren. strah se je s stoterimi želi zadrl v srca ljudi
2. ekspr. zbadljiva misel, zbadljivost: v odgovoru je začutila ostro želo / skušala je omiliti boleče želo njegovih žalitev ostrino; ti epigrami so brez pravega žela
// s prilastkom negativna sila: začutiti pekoče želo ljubosumja, nevoščljivosti, maščevalnosti
Število zadetkov: 49