Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
lotión in losjón -a [losjon(ọ̑) kozm. tekočina za osvežitev in razkužitev kože, zlasti na obrazu: uporabljati čistilno mleko in lotion
SNB
osvežílec -lca m (ȋ)
priprava s sredstvom za osvežitev česa, zlasti zraka: osvežilec zraka; Številnih voznikov ne moti le smrad na prepolnih ulicah velikih mest – mnogi vihajo nos tudi nad vonjem, ki jih obdaja v vozilu in ki se ga z običajnimi osvežilci prostora ne morejo znebiti E (↑)osvežíti
SSKJ
osvežílo -a (í) sredstvo za osvežitev: v kopališču so si privoščili osvežila; ponuditi kavo kot osvežilo / dati komu pijačo v osvežilo za osvežitev
SSKJ
osvežítev -tve ž (ȋ) glagolnik od osvežiti: osvežitev ozračja / za osvežitev je popil limonado / včerajšnja predstava je bila prava osvežitev / osvežitev spomina
● 
ekspr. v ekipi bi potrebovali osvežitve novih, mladih članov; publ. napovedujejo osvežitve z nevihtami dež; ekspr. repertoar je potreben osvežitve sprememb, ki bi ga poživile
SNB
sangria -e cit. [sangríja] in sangríja -e ž (ȋ)
pijača, navadno ohlajena, iz vina, sadja, sadnih sokov in dodatkov: Sangria je bolj priljubljena pri turistih kot pri domačinih | Za poletno osvežitev letos še posebej priporočajo slavno špansko pijačo sangrijo E špan. sangria iz sangre 'kri' < lat. sanguis
SSKJ
tónik -a (ọ́) 
  1. 1. osvežujoča brezalkoholna pijača z grenkim rastlinskim izvlečkom: piti tonik; gin s tonikom
  2. 2. kozm. tekočina za osvežitev kože, zlasti na obrazu: tonik za nego mastne kože / obrazni tonik
SSKJ
túdi prisl. (ȗ) 
  1. 1. izraža razširitev veljavnosti trditve na istovrstni stavčni člen ali dodajanje, navezovanje: tudi nam se je to zgodilo; poškodoval si je tudi nogo; ni samo lepa, je tudi pametna; tudi tako bi se dalo narediti; uspelo jim je tudi tokrat / to mu povej in tudi reci, da ne moreš priti; vsak ima svoje potrebe in tudi zahteve / midva greva tudi; slabega zdravja je in hitre jeze tudi / v vezniški rabi: spijo v hotelu, tudi hranijo se tam; jezi se in tudi kolne včasih
  2. 2. stopnjuje povedano z dodatno močnejšo ali nepričakovano trditvijo: vsemu se je moral odpovedati, tudi upanju; to je močna pijača, tudi za krepkega moža; mnogi so omedleli, nekateri tudi umrli / po nenehnih neuspehih so odnehali tudi najbolj trmasti / za tako sliko dam tudi sto tisoč dinarjev
  3. 3. ekspr., v nikalnih stavkih poudarja zanikanje: takih stvari tudi v sanjah še ni videla; nikjer, tudi pri vas nisem bil tako postrežen; včasih tudi za kruh nima / tudi malo ne pazi na svoje zdravje; tudi za centimeter se ni premaknil / pog. kaj tudi tega ne veš, kako ji je ime
  4. 4. ekspr. izraža podkrepitev trditve: presneto, se pa tudi bojiš; to pa je tudi vse, kar so lahko storili; vi ste tudi reve vsi skupaj; sklenila je, da še ne odide. Čemu tudi, ko se ji nič ne mudi / iron. ti si pa tudi pameten
    // izraža očitek, nejevoljo, začudenje: ta človek pa tudi vse najde; ti pa tudi na nič ne misliš; vi se morate tudi povsod vmešavati; bil pa je tudi že zadnji čas, da se je spametoval
  5. 5. nav. ekspr., v vezniški rabi, navadno v zvezi ne le, ne samo — ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: kupili so mu ne samo smuči, ampak tudi vso opremo; ni samo govorila, ampak tudi delala / uporabljali so orodje, in sicer ne samo leseno, temveč tudi kamnito in koščeno / knjiž. zavrgel je ne le Heglov sistem, marveč tudi njegovo metodo / to je brez dvoma poenostavitev, a tudi osvežitev
  6. 6. v vezniški rabi, v dopustnih odvisnih stavkih, navadno v zvezi s če, kakor, ko za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: tudi če bi poznali vse okoliščine, bi se težko odločili; če bi tudi hotel, ne sme; redko če je bila večerja tudi okusna, mu ni teknila četudi, čeprav
    // ekspr. kakor je tudi bogat, srečen ni / ekspr. nič pametnega se ne more domisliti, ko bi se tudi stokrat na glavo postavil
SSKJ
vôdica in vodíca -e ž (ó; ī) 
  1. 1. ekspr. manjšalnica od voda: v jarku teče vodica; napiti se čiste, hladne vodice / na čelu se mu nabira vodica pot
  2. 2. kozm. tekočina za osvežitev in razkužitev kože, zlasti na obrazu; lotion: po britju uporabljati vodico
SNB
vôdniSSKJ -a -o prid. (ó)
    vôdna póstelja -e -e ž (ó, ọ́)
    postelja, pri kateri je posteljni vložek napolnjen z vodo: prednosti vodnih postelj; Vodne postelje so odlične za preventivo in zdravljenje hrbteničnih težav
    vôdni párk -ega -a m (ó, ȃ)
    urejen prostor za plavanje, vodne igre, šport: gradnja vodnega parka; obisk vodnega parka; Osvežitev želijo poiskati v vodnem parku, katerega največje znamenitosti so razgibani in raznovrstni umetni valovi ter vodni kanalčki in tobogani, po katerih obiskovalci drvijo na najetih zračnicah
    vôdno mésto -ega -a s (ó, ẹ́)
    večje središče z vodnim parkom, z več vrstami vodne zabave: graditi vodno mesto; odpreti vodno mesto; recepcija vodnega mesta; Zmogljivost vodnega mesta je 4000 obiskovalcev na dan
Število zadetkov: 9