Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
belokóžec -žca m (ọ̑) človek bele rase; belec: bila sta edina belokožca na otoku
SSKJ
brezljúden -dna -o prid. (ú ū) star. ki je brez ljudi, neobljuden: pristati na brezljudnem otoku / brezljudne ulice
SSKJ
črníka -e ž (í) 
  1. 1. bot. hrast z zimzelenimi listi, Quercus ilex: po otoku rastejo črnike, mirte in pinije
  2. 2. vrtn., v zvezi vrtna črnika vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti, Nigella damascena
SNB
downtown -a cit. [dáu̯ntáu̯n] m (ȃ-ȃ) v ameriškem okolju
središče velemesta: Downtown je bil nekdaj poslovna četrt, danes pa daje Los Angelesu socialni in kulturni utrip E ← amer. agl. downtown iz down 'spodaj, navzdol' + town 'mesto' po južnem, starejšem delu New Yorka na otoku Manhattan
SNB
feng shui -- -a in feng šui -- -a cit. [fénk šúj] in féng šúj -- -a m (ẹ̑, ȗ)
kitajska veščina urejanja prostora z doseganjem harmoničnega energijskega razmerja: Vedno več ljudi preureja stanovanja, načrtuje gradnjo hiš in opremljanje poslovnih prostorov po pravilih feng shuia | Feng šui je kitajska znanost in umetnost s častitljivo zgodovino, saj je znana več kot 4000 let | Novejši hotel na otoku je oblikovan v skladu z načeli feng šuja, upoštevajoč bistvene elemente vode, lesa, ognja, zemlje in kovin E ← agl. fengshui ← kit. fengshui iz feng 'veter' in shui 'voda'
SSKJ
izkŕcati -am dov. (r̄) spraviti koga z ladje na kopno, navadno s posebnim namenom: zaradi nesreče so izkrcali vse potnike; izkrcati čete na sovražnikovi obali
// publ. razložiti, raztovoriti: izkrcati tovor
    izkŕcati se stopiti, oditi z ladje na kopno: potniki so se izkrcali; izkrcati se na samotnem otoku / zavezniške čete so se izkrcale v Normandiji tudi iz zraka / šalj. izkrcati se iz vlaka
    izkŕcan -a -o: izkrcani potniki; izkrcano blago
SSKJ
izpostáviti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. napraviti, da kaj na kaj deluje, učinkuje: izpostaviti kaj pritisku, vetru, zraku; izpostaviti otroka mrazu; izpostaviti se soncu / izpostaviti mladega človeka prevelikim vplivom okolja
    // napraviti, da je kdo v neprijetnem, nevarnem položaju: izpostaviti koga javni kritiki, posmehu, preziru; izpostaviti se (smrtni) nevarnosti; ni se maral izpostaviti sodbi ljudi
  2. 2. postaviti koga na samoten, nezavarovan kraj, z namenom rešiti se skrbi zanj: takrat so pohabljene otroke izpostavili; kaznovali so jo, ker je izpostavila otroka; ujetnike so izpostavili na samotnem otoku
  3. 3. nekdaj postaviti koga na javno mesto kot kazen za kako dejanje: izpostaviti tatu na sramotilnem odru
  4. 4. publ. napraviti opazno, poudariti: režiser je izpostavil predvsem intimno dramo osebne moralne odgovornosti
    ●     knjiž., redko v vitrinah so izpostavili predzgodovinske najdbe razstavili
    ♦     lingv. izpostaviti stavčni člen postaviti člen zaradi poudarka na začetek stavka, na njegovo prejšnje mesto pa postaviti zaimek ali prislov; mat. izpostaviti napisati skupni faktor pred oklepajem
    izpostáviti se očitno, močno zavzeti se za kaj ne glede na nevarnost; eksponirati se: on se je zelo izpostavil za prijatelja; izpostavila se je, da bi ga rešila
    izpostávljen -a -o 
    1. 1. deležnik od izpostaviti: izpostavljen otrok; izpostavljen napadom, nevarnosti; ravninski kraji so manj izpostavljeni potresom; vrt je izpostavljen soncu
    2. 2. publ. ki je v položaju, da se veliko ljudi zanj zanima in ga ocenjuje: politično izpostavljena oseba / njegov položaj je zelo izpostavljen
    3. 3. ki moli, štrli naprej: izpostavljeni deli pročelja / postojanka je bila precej izpostavljena; pren. narodnostno izpostavljeni kraji
      ♦       alp. izpostavljeno mesto mesto, pod katerim je prepad v obliki visoke, gladke stene; šah. izpostavljena figura figura, ki je v nevarnosti, da bo napadena ali osvojena
SSKJ
izpostávljenec -nca m (ȃ) knjiž. kdor je izpostavljen: izpostavljenci na otoku; nekdaj izpostavljenec na sramotilnem odru
SNB
kápri -- in capri -- cit. [kápri] v prid. rabi (ȃ)
ki se nanaša na tri četrt navadne dolžine hlačnic: kapri dolžina; kapri pižama; Nosil je rdečo majico in bele kapri hlače E ← agl. capri po otoku Capri
SSKJ
koncesíja -e ž (ȋ) 
  1. 1. nav. mn. kar kdo komu da, odstopi; korist, ugodnost: vlada je dala stranki precej koncesij; dobili, dosegli so delne koncesije; izsiliti, zahtevati koncesijo / v zameno so dobili teritorialne koncesije na otoku pravico do ozemlja
    // (delno) popuščanje, odstopanje: pripravljen je tudi na koncesije; pristati na koncesije; koncesija nasprotnemu stališču / njegov načrt je koncesija nasprotnikom / pisateljeva koncesija malomeščanskemu okusu, tradiciji
  2. 2. star., s prilastkom dokument, (javna) listina, zlasti za opravljanje kake dejavnosti: dodeliti, odvzeti gostilniško koncesijo; tiskarska koncesija
  3. 3. v kapitalistični ekonomiki dovoljenje države tuji trgovski ali industrijski družbi za opravljanje gospodarske dejavnosti na njenem področju: dati, dobiti koncesijo; koncesija za iskanje in črpanje nafte
SSKJ
križáriti -im nedov. (á ȃ) 
  1. 1. pluti tako, da se smer vožnje, potovanja namenoma večkrat spremeni: ladja je dolgo križarila ob obali; številne jadrnice so križarile v zalivu / ekspr. križaril je po vseh svetovnih morjih
    // ekspr. tavati, bloditi: križaril je po skoraj praznih ulicah
  2. 2. voj. pluti po kakem območju zaradi njegovega nadzorovanja, varovanja: dobro oborožene ladje križarijo po tem morju / ameriško ladjevje križari ob otoku; pren. po mestu križarijo policijske patrulje
    ♦     navt. premikati se zdaj v levo, zdaj v desno od smeri vožnje pri jadranju proti vetru
SSKJ
ládjišče in ladjíšče -a s (ā; í) star. pristanišče: varno ladjišče; ladje v ladjišču / čoln se je oddaljeval od ladjišča in se bližal blejskemu otoku
SSKJ
mírta -e ž (ȋ) zimzelen sredozemski grm s suličastimi listi in dišečimi belimi cveti: na otoku raste lovor in mirta; dišeči listi mirte
SSKJ
nájdenec -nca m (ȃ) knjiž. najdenček: dati najdenca v rejo
// kdor je najden: najdenec je izjavil, da je prebil na otoku pet let
SSKJ
odplúti -plôvem in -plújem dov., tudi odplovíte (ú ó, ú) s plutjem oddaljiti se: ladja odplove iz pristanišča; odpluti na odprto morje, proti otoku / ekspr. orel je odplul v višine odletel; pren., ekspr. njegove misli so odplule daleč
SSKJ
odvesláti -ám dov. (á ȃ) z veslanjem se oddaljiti: odveslali so proti otoku
SSKJ
otočàn in otočán -ána m (ȁ á; ȃ) kdor živi na otoku ali je doma z otoka: navade otočanov; otočani in kontinentalci
● publ. Otočan Britanec, Anglež
SSKJ
otočánka -e ž (ȃ) ženska, ki živi na otoku ali je doma z otoka: trdo življenje otočank
SSKJ
ôtok -óka m (ó ọ́) 
  1. 1. del kopnega sveta, obdan z vodo: prepeljali so se na otok; izkrcati se na otoku; živeti na otoku; ladja je plula ob otoku; otok na jezeru, reki; otoki na morju; ta kraj je bil zanj kot otok miru sredi razburkanega morja / koralni otok ki so ga zgradile korale; pren., ekspr. otok obilja v morju revščine
    ●     publ. Otok Velika Britanija, Anglija
    ♦     geogr. rečni otok; geol. vulkanski otok ki so ga zgradile predornine
  2. 2. s prilastkom navadno manjša površina, ki se po lastnostih, značilnostih razlikuje od okolja: travnati otoki v puščavi / jezikovni otok; narodnostni otok
  3. 3. grad. označeni ali dvignjeni del vozišča zlasti za usmerjanje prometa: obvezna smer okoli otoka / usmerjevalni otok; otok za pešce / prometni otok
SSKJ
plodíšče -a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer se živali plodijo: na otoku so plodišča divjih rac
♦ bot. del glive, sestavljen iz razmnoževalnih organov in hif; čeb. prostor v panju, kjer čebele gojijo zalego
Število zadetkov: 34